Zastrupitve z gobami po Sloveniji se vrstijo: zaužili so te gobe in morali v bolnišnico
V slovenskih gozdovih rastejo številne strupene gobe. Od okoli 3.000 vrst gob jih je strupenih okoli 200, od tega 30 smrtno strupenih. Učinki strupenih gob so lahko različni in segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših. K sreči v Sloveniji letos niso obravnavali smrtnih primerov po zaužitju gob, vseeno pa v centru za zastrupitve beležijo velik porast iskanja pomoči zaradi težav po zaužitju gob v urgentnih ambulantah po vsej Sloveniji.
Do danes so obravnavali že skoraj 100 zastrupitev z gobami: večinoma z gobami, ki povzročajo slabost bruhanje in drisko, od tega sta bili dve zastrupitvi z zeleno mušnico, sedem z dežnički (Lepiote). Obravnavali so tudi po dve zastrupitvi z rdečo mušnico in s panterjevo mušnico.
Prvi simptomi se pri zaužitju gob, ki povzročajo le gastrointestinalni sindrom, začnejo kmalu, znotraj dveh ur po zaužitju, pri zastrupitvi z zeleno mušnico pa šele po najmanj šestih urah.
Kadar je minilo od zaužitja do prvih znakov zastrupitve manj kot šest ur, je velika verjetnost, da zastrupitev ni bila tako zelo nevarna, kot če je preteklo do prvih očitnih znamenj zastrupitve več kot šest ur, saj so med tem v notranjih organih mnogokrat nastale že nepopravljive okvare.
Vzrok zastrupitve je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja 95 odstotkov vseh vzrokov zastrupitve. V UKC Ljubljana pravijo, da si nabiralci gob pogosto vzamejo čas za raziskovanje zaužitih gob šele po obroku in potem zaskrbljeni iščejo pomoč.
Da bi bilo uživanje gob karseda slastno in brez zapletov, v UKC Ljubljana poudarjajo pomembnost upoštevanja pravil za nabiranje in uživanje gob.
Zlata pravila za nabiranje in uživanje gob
1. Nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo, če je kakršen koli dvom pri ugotavljanju identitete gobe, jo pustite v naravi. Vsem novim ljubiteljem gob priporočajo, da sprva nabirajo gobe skupaj z dobrim poznavalcem gob; nabiranje gob s priročnikom v roki je lahko nevarno.
2. Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki, ki imajo predpisano dieto (npr. zaradi žolčnih kamnov, vnetja trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku itd.).
3. Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo zvečer pred spanjem.
4. Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive.
5. Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zamrznemo, sušimo).
6. Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v »hladnih shrambah« ali hladilniku.
7. V primeru kakršnih koli težav po zaužitju gobjega obroka se posvetujmo z izbranim oziroma dežurnim zdravnikom. Ta se bo po potrebi posvetoval tudi z zdravnikom iz centra za zastrupitve oziroma ga napotil v bolnišnico.