Zavarovalnice dočakale odločitev ustavnega sodišča o dopolnilnem zavarovanju
Ustavno sodišče je iz procesnih razlogov zavrglo pobude za oceno ustavnosti v treh točkah – uredbi o določitvi najvišje cene dopolnilnega zavarovanja, o zamrznitvi cen in Zakona o kontroli cen.
Pobudo za presojo ustavnosti v treh zadevah so podale zavarovalnice Triglav Zdravje, Generali in Vzajemna.
Pobudnice so vložile vsaka svojo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kontroli cen in uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, Vzajemna pa je dodala na seznam še uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen (uredba o listi).
Zavarovalnice so namreč pred poletjem sprejele sklepe o dvigu premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Cena premije bi se pri Vzajemni dvignila s prvim julijem na 44,78 evra mesečno, pri Generaliju že z majem na 44,89 evra, pri Triglavu pa z junijem na 45,52 evra.
Vlada je odgovorila z uredbo, ki temelji na zakonu o kontroli cen, s katero je višino premije za dopolnilno zavarovanje omejila na največ 35,67 evra. Obenem je zavarovalnicam prepovedala, da bi zaradi ukrepa iz te uredbe prenehale izvajati dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma da bi lahko odklanjale sprejeme novih zavarovancev. Uredba je bila uveljavljena 15. aprila in velja do 31. decembra letos.
Zavarovalnice so v ustavnih pobudah trdila, da je vladna uredba neposredno posegla v njihove pravice oziroma pravni položaj.
Zakaj so zavrgli pobude?
Ko predpis ne učinkuje neposredno, se lahko ustavna pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo. »Pobudnice niso tako ravnale, zato je ustavno sodišče zavrglo njihove pobude,« piše v odločbi.
Ob tem ustavno sodišče pojasnjuje, da lahko pobudnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje zoper državo sprožijo odškodninski postopek ali postopek za plačilo nadomestila zaradi prepovedi prenehanja izvajanja zavarovanja, v teh postopkih pa lahko pobudnice izčrpajo svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti uredbe o ceni premij. "Če z zahtevki zoper državo ne bodo uspele, bodo imele neposredni pravni interes za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe o ceni premije, ki sicer na pobudnice ne učinkuje neposredno," menijo sodniki.
Glede na končno odločitev o ustavnih pobudah pa ustavnemu sodišču ni bilo treba odločiti o predlogih pobudnic za zadržanje izvrševanja vladnih uredb.
Pet glasov proti trem
Ustavno sodišče je odločitev od zavrženju pobud sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali Klemen Jaklič, Rajko Knez in Rok Svetlič. Sodnik Knez je dal odklonilno ločeno mnenje, v katerem je kot argument navedel, da pri vladni uredbi ne gre za klasičen ukrep kontrole oziroma omejevanja cene, ampak bolj za predkorak ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
(STA)
Odločitev je pet ustavnih sodnikov pojasnilo z besedami: »Ustavno sodišče od naslovnikov pravnih norm pričakuje, da poskusijo odpraviti domnevne kršitve človekovih pravic, ki temeljijo na predpisu, ki naj bi bil v neskladju z Ustavo, že pred pristojnimi sodišči Pobudnice, ki izvajajo dodatno zdravstveno zavarovanje lahko zoper državo sprožijo odškodninski postopek ali postopek za plačilo nadomestila zaradi prepovedi prenehanja izvajanja DZZ, v teh postopkih pa lahko pobudnice izčrpajo svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti Uredbe o ceni premije. Če z zahtevki zoper državo ne bodo uspele, bodo imele neposredni pravni interes za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe o ceni premije, ki sicer na pobudnice ne učinkuje neposredno.«
S 1. januarjem 2024 se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot smo ga poznali vrsto let, poslovilo. Nov način obračunavanja prispevka se bo spremenil v obvezni prispevek, ki se bo trgal od plače. Plačevali ga bodo vsi zaposleni, samozaposleni, kmetje, upokojenci in študenti, ki pavzirajo. Prispevka ne bo treba plačevati šolajočim otrokom do 26. leta starosti, ki se redno šolajo.
