TABLA V SPOMIN
Zavedajo se korenin
V Škocjanu so se s spominsko tablo spomnili še na enega rojaka. Fran Metelko se je pred 230 leti rodil v nekdanjem mlinu pod gradom.
Odpri galerijo
Nova spominska tabla stoji pred Metelkovim domom. FOTOGRAFIJI: Tanja Jakše Gazvoda
Občina Škocjan je kljub svoji majhnosti lahko ponosna na dva pomembna moža iz 19. stoletja: na dr. Ignacija Knobleharja, duhovnika, misijonarja in raziskovalca, rojenega pred dvesto leti v Škocjanu, in na rojaka Frana Serafina Metelka, duhovnika, profesorja slovenščine, slovničarja in jezikoslovca.
Letošnje leto je v tej dolenjski občini že tako ali tako posvečeno Knobleharju, so se pa v petek v Škocjanu poklonili tudi Metelku, saj so v središču Škocjana pri Metelkovem domu postavili tristrano spominsko tablo velikemu Metelku, ki se je pred 230 leti rodil v nekdanjem mlinu pod gradom Vrhovo, prihodnje leto bo minilo 160 let od njegove smrti.
Pravijo, da se Fran Metelko zaradi svoje skromnosti ni dal upodobiti, portretirati, zato lahko le ugibamo, kakšna je bila njegova zunanja podoba. Tako je leta 2011 nastala po zamisli in delu domačega umetnika Ferenca Csernika podoba Metelka kot leseni kip, istega leta je Csernik domači šoli, ki se imenuje prav po Metelku, podaril svojo sliko Frana Metelka v naravni velikosti, ki domuje v družbi s Prešernom in Knobleharjem v šolski knjižnici. Za novo tablo je podobo Metelka prispevala nekdanja učenka domače šole, danes magistrica inženirka arhitekture, Katja Martinčič.
Upodobila ga je že leta 2002, delo pa hranijo v šolski knjižnici.
Nova tabla ponuja veliko podatkov o Metelku in njegovem delu, tudi na ta način Dolenjci popravljajo eno večjih zgodovinskih krivic in Metelka vračajo na mesto, ki si ga zasluži. Živel je namreč v obdobju Prešerna in bil celo njegov profesor, a je ostal v Prešernovi senci.
»Slovenci smo stali in obstali zaradi ljudi, kot je bil Metelko,« je med drugim izpostavil zgodovinar dr. Stane Granda in dodal, da je želel Prešeren slovensko kulturo zidati od zgoraj navzdol, Metelko pa je poudarjal, da jo je treba zidati od spodaj, da je torej ljudstvu najprej treba dati temelje, slovnico.
Spominsko tablo so odkrili škocjanski župan Jože Kapler, ravnateljica osnovne šole Frana Metelka Škocjan Irena Čengija Peterlin in slavnostni govornik na prireditvi dr. Stane Granda. V kulturnem programu so nastopili: Škocjanski rogisti, Cerkveni mešani pevski zbor Dobrava, mlada violinistka Tereza Zupet ter ljudski pevci Fantje z vasi in pevska skupina Klasje.
Mlada violonistka Tereza Zupet
Pravijo, da se Fran Metelko zaradi svoje skromnosti ni dal upodobiti, portretirati, zato lahko le ugibamo, kakšna je bila njegova zunanja podoba. Tako je leta 2011 nastala po zamisli in delu domačega umetnika Ferenca Csernika podoba Metelka kot leseni kip, istega leta je Csernik domači šoli, ki se imenuje prav po Metelku, podaril svojo sliko Frana Metelka v naravni velikosti, ki domuje v družbi s Prešernom in Knobleharjem v šolski knjižnici. Za novo tablo je podobo Metelka prispevala nekdanja učenka domače šole, danes magistrica inženirka arhitekture, Katja Martinčič.
Fantje z vasi in pevke skupine Klasje so zapeli skupaj.
Nova tabla ponuja veliko podatkov o Metelku in njegovem delu, tudi na ta način Dolenjci popravljajo eno večjih zgodovinskih krivic in Metelka vračajo na mesto, ki si ga zasluži. Živel je namreč v obdobju Prešerna in bil celo njegov profesor, a je ostal v Prešernovi senci.
»Slovenci smo stali in obstali zaradi ljudi, kot je bil Metelko,« je med drugim izpostavil zgodovinar dr. Stane Granda in dodal, da je želel Prešeren slovensko kulturo zidati od zgoraj navzdol, Metelko pa je poudarjal, da jo je treba zidati od spodaj, da je torej ljudstvu najprej treba dati temelje, slovnico.
Pravijo, da se Fran Metelko zaradi svoje skromnosti ni dal nikoli portretirati.
Spominsko tablo so odkrili škocjanski župan Jože Kapler, ravnateljica osnovne šole Frana Metelka Škocjan Irena Čengija Peterlin in slavnostni govornik na prireditvi dr. Stane Granda. V kulturnem programu so nastopili: Škocjanski rogisti, Cerkveni mešani pevski zbor Dobrava, mlada violinistka Tereza Zupet ter ljudski pevci Fantje z vasi in pevska skupina Klasje.
