Zavihali rokave in reševali

Ob nepredvidljivem presihajočem Cerkniškem jezeru se vedno dogaja kaj novega, kljub koronakrizi pa življenje ob njem ni zamrlo. »Spet sta naseljeni gnezdi štorkelj na Gorenjem in Dolenjem Jezeru, kamor se te belo-črne ptice vračajo že vrsto let. Čakamo le še na vrnitev štorkelj z Martinjaka,« je sporočila Eva Kobe, ki v Notranjskem regijskem parku skrbi za obveščanje javnosti.

»Najprej se vselej vrne samica, ki poskrbi za renovacijo in pospravljanje doma. Gnezdo bo uredila, da bo čim bolj udobno za bivanje. Kmalu se ji bo pridružil partner. Štorklja gnezdo, kamor se vrača, vsako leto dograjuje, zaradi česar lahko njegova teža naraste tudi čez 500 kilogramov.« Ko je postlano, je čas za zarod, dodaja Kobetova: »Gnezditveni uspeh je odvisen od količine razpoložljive hrane. Ob pomanjkanju lahko vrže oslabele mladiče iz gnezda in tako preostalim, fizično močnejšim omogoči preživetje. To se je prav na Dolenjem Jezeru zgodilo leta 2019 pri paru štorkelj, ki je gnezdil na cerkveni lipi. Odvrgel je oba mladiča. Štorklja se prehranjuje pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njihovo število povečalo, vendar kljub temu pri nas ostaja ranljiva vrsta.«

Cerkniško jezero je zanimivo tudi za žabe, ki imajo v teh spomladanskih dneh svoje ljubezenske pohode. Žal mnoge končajo pod kolesi avtomobilov, saj ob prehodu s Slivnice proti vodi prečkajo glavno cesto med Cerknico in Grahovim. »Prejšnji teden smo se sodelavci Notranjskega parka v akciji reševanja slivniških krastač, žab, pupkov in drugih dvoživk pridružili domačinom, ki že več let požrtvovalno skrbijo za to, da čim več teh živalc na selitveni poti proti vodi pride na cilj živih,« je še povedala Eva Kobe.
 

Pobirali smeti

Dvoživke se spomladi selijo samo takrat, ko so prave vremenske razmere. Potrebujejo vlažne in deževne noči, s temperaturo vsaj nad 5 °C, kar jih spodbudi k temu, da krenejo na pot. Odpravijo se takoj, ko se stemni, saj so takrat varnejše pred plenilci. Čas selitve je zelo različen od leta do leta, vse pa je odvisno od vremena. Lahko traja dva tedna ali pa celo mesec in pol. Letos se je s Slivnice preselila le peščica dvoživk, zato jih bodo zagotovo še spremljali.

»Pred avtomobilskimi kolesi smo v dveh večerih med Marofom in Grahovim ter med Goričicami in Gorenjim Jezerom rešili 580 navadnih krastač, 42 rjavih žab in dva navadna pupka. Ker so bile večerne oziroma nočne temperature minuli konec tedna prenizke, se jih je na pot odpravilo manj. Glavno selitev tako še pričakujemo in jo bomo seveda spremljali ter dvoživkam varno pomagali čez cesto.«


V Notranjskem regijskem parku si želijo zbrati čim več podatkov o dvoživkah (količina, vrste, območja), analizirati populacijo in oblikovati načrt za trajnejše rešitve, kot sta postavitev zaščitnih ograj in rekonstrukcija ceste s podhodi zanje.

Čeprav se v parku trudijo, da bi bila okolica Cerkniškega jezera čim bolj prijazna do obiskovalcev, pa se nekateri do narave vedejo zelo mačehovsko. To je pokazala tudi čistilna akcija, ki so jo pripravili, udeležili pa so se je zaposleni na občini in v parku. »Združili smo energijo, dobro voljo in željo po ohranitvi čudovite narave našega parka in se lotili pobiranja odpadkov. Razdelili smo se v skupine in poprijeli za delo,« še pove Kobetova.


»Po dobrih dveh urah smo vse zbrane odpadke odvrgli v velik zabojnik, ko smo ugotovili, da smo nabrali za poldrugi kubični meter smeti. Zadovoljni smo, da je po naši akciji narava očiščena nesnage in spet v svoji neokrnjeni podobi. Obenem pa so nas žalostile podobe odvrženih odpadkov in dejstvo, da se še vedno najdejo ljudje, ki smeti preprosto pustijo na tleh.«