Zavzeli prestolnico: invazija klopov na Tivoli
Slovenija že desetletja sodi med države z največjim tveganjem, da se med sprehodom po naravi okužimo z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Letos so se drobni zajedavci, ki spadajo med pajkovce, izjemno razmnožili v podrasti Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter na Ljubljanskem gradu, na ljudi prežijo tudi na vrtovih, parkih, otroških igriščih ...
Klopi so se letos zaradi mile, zelene in tople zime aktivirali že mnogo prej kot druga leta. Kot opozarjajo strokovnjaki iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pa niso le bolj zgodnji, ampak jih je tudi nadpovprečno in neobičajno veliko. Skrb vzbujajoče je, da je s povečanjem njihovega števila tudi nadpovprečno več okuženih klopov, ki prenašajo virus zelo težke in lahko smrtne bolezni klopni meningoencefalitis, za katero ni zdravila in jo lahko preprečimo le s cepljenjem.
Najvišja obolevnost
Najvišja stopnja obolevnosti s klopnim meningoencefalitisom je bila v preteklosti v primorsko-notranjski regiji, kjer je zbolelo 7,5 od 100.000 prebivalcev, na Gorenjskem 6,6 in na Koroškem 5,7 od 100.000 prebivalcev.
Za polovico več kot lani
O invaziji klopov na Slovenijo in njeno prestolnico smo se pogovarjali z biologom dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, enim največjih poznavalcev živali pri nas, predvsem žuželk in ptic. Trilar izvaja terenski monitoring klopov v okviru projekta, pri katerem sodelujejo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Čeprav vse analize še niso končane, nam je potrdil, da je klopov v Sloveniji in tudi v Ljubljani letos res nadpovprečno veliko.
»Že od januarja na različnih točkah Slovenije, kjer vzorčimo klope, opažamo neobičajno veliko število klopov. To velja tudi za območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter za Ljubljanski grad. Po moji še neuradni, torej približni oceni jih je letos več vsaj za polovico, če ne še več, kot jih je bilo lani,« nam je zaupal.
Zakaj tak porast, nam je razložil Trilar. »Število gozdnih klopov ni povezano le s povsem naravnimi in vremenskimi razmerami, ampak je odvisno tudi od številnosti srnjadi na določenem območju. Srne so namreč glavni gostitelji klopa, in kjer je srn več, je tudi več klopov. Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na primer, gre za nelovno površino, tam srnjadi ne streljajo, zato je je več in s tem tudi več klopov,« je dejal.
Največ borelioze v Ljubljani, Kranju in Radovljici
Najvišja stopnja obolevnosti z lajmsko boreliozo v letu 2023 je bila v goriški regiji (283,4/100.000 prebivalcev), sledita gorenjska (188,9/100.000 prebivalcev) in primorsko-notranjska regija (151,7/100.000 prebivalcev). Največ zabeleženih primerov lajmske borelioze pa je bilo v občinah Ljubljana, Kranj in Radovljica.
Zaščitite se!
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) spričo povečanega števila klopov opozarjajo ljudi po vsej Sloveniji, naj se ustrezno zaščitijo pred klopi, saj so bolezni, ki jih povzročajo, lahko celo smrtne.
Pri nas je daleč najpogostejša lajmska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), težka bolezen, ki lahko vodi v trajno invalidnost in celo smrt in za katero ne obstaja zdravilo. Edina učinkovita zaščita je cepljenje, vendar je pri nas precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu zelo nizka. Cepljenih je namreč le 16 odstotkov ljudi. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.
Srne so glavni gostitelji klopa, in kjer je več srn, je tudi več klopov.
Po podatkih NIJZ vsako leto oboli za klopnim meningoencefalitisom od 62 do 187 ljudi. Od 100 bolnikov jih bo do deset imelo ohromitve, ki bodo pri petih ostale trajno, eden do dva bosta umrla. Več kot tretjina pa jih bo imela trajne posledice, tako imenovani postencefalitični sindrom, ki sicer ne ogroža življenja, a močno zniža njegovo kakovost.
16 odstotkov je cepljenih.
