Zdaj tudi uradno: to sladilo lahko povzroči raka

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji je sprejela odločitev, s katero je intenzivno sladilo aspartam uvrstila med možne rakotvorne snovi.

O primernosti nadomeščanja sladkorja s sladili se govori že dolgo. Kot sporoča slovenski Inštitut za nutricionistiko, znanost pretirano uživanje enega ali drugega odsvetuje. Sladkor je nesporno povezan z razvojem kariesa, obstaja pa tudi vse več dokazov o povezavah med prekomernim uživanjem sladkih živil in različnimi kroničnimi presnovnimi boleznimi, vključno z debelostjo, nealkoholno zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo tipa 2. Najbolj problematične so sladke pijače, ki vsebujejo veliko t. i. praznih kalorij. Živilska industrija zato vse pogosteje uporablja sladila, s katerimi lahko bistveno zmanjša energijsko gostoto živil in pijač.

Tudi sladila niso dobra rešitev

Uporabljati smejo izključno odobrena sladila, za katera so bili na osnovi temeljite ocene varnosti določeni tudi pogoji uporabe. »Novejše raziskave in pristopi pa so pokazali, da nadomeščanje sladkorja z intenzivnimi sladili lahko prinaša zdravstvena tveganja, zaradi česar se odsvetuje dolgoročna uporaba sladil pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih,« so sporočili z Inštituta za nutricionistiko. 

Kar veliko raziskav je presenetljivo pokazalo, da količina dnevno zaužite energije med uporabniki sladil ni nujno nižja. Nekatere raziskave so pokazale tudi, da uporaba sladil ni prispevala k zmanjšanju telesne mase ali zmanjšanju tveganja za razvoj metabolnega sindroma, kar je vzbudilo vse več vprašanj glede smotrnosti uporabe sladil pri splošni populaciji.

Tudi sladila povzročajo bolezni

Maja 2023 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) na osnovi sistematičnega pregleda razpoložljivih znanstvenih dokazov celo odsvetovala uporabo intenzivnih sladil za dolgoročno uravnavanje telesne mase.

Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je razložil: »Meta-analiza dokazov je pokazala, da uporaba intenzivnih sladil ne prinaša dolgoročnih koristi pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih. Medtem ko zamenjava sladkorjev z intenzivnimi sladili sicer kratkoročno lahko pomaga pri zmanjševanju telesne mase, pa dolgotrajna uporaba intenzivnih sladil lahko povzroči možne neželene učinke, kot je povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in splošno umrljivost pri odraslih.« Priporočila veljajo za celotno populacijo, z izjemo posameznikov z že obstoječo sladkorno boleznijo.

Aspartam je lahko rakotvoren

Mednarodna agencija za raziskave raka je na osnovi dokazov eksperimentalnih in celičnih raziskav ter rezultatov raziskav na živalih in ljudeh sladilo aspartam razvrstila v skupino 2B, v kateri so morda rakotvorne snovi, pri čemer je izpostavila možna tveganja za razvoj raka na jetrih.«

Sočasno je Skupni strokovni odbor za aditive v hrani (JECFA) pri Svetovni zdravstveni organizaciji in Svetovni organizaciji za prehrano in kmetijstvo objavil oceno tveganja, v kateri ugotavlja, da ocenjeni podatki ne dajejo zadostnih razlogov za spremembo že prej določenega dopustnega dnevnega vnosa (ADI) aspartama v količini od 0 do 40 mg/kg telesne teže.

Odbor je zato ponovno potrdil, da je varno uživati aspartam v teh mejah na dan. Obe organizaciji sta opozorili še na omejene znanstvene dokaze na tem področju, zaradi česar Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je treba okrepiti raziskave

Koliko sladil se uporablja v Sloveniji?

Medtem ko so iz nekaterih drugih razvitih držav zadnja leta poročali o precejšnjem povečanju uporabe sladil – še posebno v brezalkoholnih pijačah – je bila do nedavnega raba v Sloveniji zmerna.

Edvina Hafner z Inštituta za nutricionistiko je povedala, da so na inštitutu v obsežni raziskavi preučili uporabo sladil v več tisoč pijačah, ki so se tržile med letoma 2017 in 2020.

»Bistveno spremembo smo opazili v letu 2020, ko se je delež pijač s sladili povečal za 53 odstotkov, v posameznih skupinah pijač – npr. energijskih – pa celo do 144 odstotkov. Podobno kažejo tudi prodajni podatki. V letu 2020 je sladila vsebovalo približno 20 odstotkov razpoložljivih brezalkoholnih pijač, najpogosteje v podskupinah energijskih pijač (41 %) in napitkov za športnike (68 %). Ob vse večji ponudbi pijač s sladili se postopoma zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, ki sicer še vedno predstavljajo več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač.«

Najpogosteje uporabljena intenzivna sladila v pijačah v Sloveniji so bila so acesulfam K, sukraloza in aspartam.

Aspartam najpogostejši v žvečilnih gumijih

Pravst postreže s podatki, da je bila pri zadnjem pregledu trga živil v Sloveniji uporaba aspartama označena na več sto izdelkih, včasih tudi v kombinaciji z drugimi sladili. »Najpogosteje smo aspartam našli kot sestavino žvečilnih gumijev – prisoten je bil v 71 % od 142 vzorčenih žvečilnih gumijev. Aspartam je bil mnogokrat dodan tudi v pijače – vključno z nektarji, izotoničnimi napitki, energijskimi pijačami in sirupi, pa tudi v sladice, deserte in jogurte. Posamezne izdelke z aspartamom smo našli še med kavnimi pripravki, prigrizki, nadomestki obrokov in piškoti.«