Zdravilna skrinjica kmečkih ljudi
V okolici bezgovih grmov se že širi prijeten vonj. Cvetovi črnega bezga so bele barve in dosežejo do 10 centimetrov velike navidezne kobule. Na njihovem zunanjem robu so jalovi cvetovi, ki privabljajo žuželke. Cveti maja in junija. Običajno v osrednji Sloveniji cveti sredi maja.
Letos je nastop faze cvetenja v povprečnih datumih, to je v sredini maja, v toplejših legah pa je bezeg cvetel že na začetku meseca. V splošnem pa bo cvetenje celo rahlo poznejše kot običajno, in sicer zaradi nestanovitnega majskega vremena.
Bezeg je splošno razširjen po vsej Sloveniji, uspeva predvsem na zmerno vlažnih in vlažnih rastiščih, v polsenčnih ali sončnih legah, zelo razširjen pa je tudi po vsej Evropi, Zahodni in Srednji Aziji ter Severni Ameriki. Najbolje uspeva do 600 metrov nadmorske višine, ne prenaša vetrovnih leg, na leto potrebuje do 700 milimetrov padavin. Pogosto ga najdemo na gozdnem robu, ob gozdnih jasah, na posekah in v bližini naših bivališč. Pogost je tudi na vrtovih. V nekaterih primerih se lahko razvije v drevo, visoko tudi do 10 metrov.
Bezeg hišo čuva
Črni bezeg je ime dobil po plodovih, črnih jagodah. Ima številne zdravilne lastnosti, zato so ga v preteklosti imenovali zdravilna skrinjica kmečkih ljudi. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni do vročine, prehladov in senenega nahoda, čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje, in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, tudi čarovnice in slabe energije. Nekateri verjamejo, da če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Drugi trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi ljudi varoval prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozli, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa ga uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca.
Črni bezeg naj bi po ljudskem verovanju predstavljal duhove rajnih prednikov. Cvetove pogosto uporabljamo v kulinariki, iz svežih pripravljamo sok, iz posušenih pa čaje in čajne mešanice.
Lipov cvet nabreka
V nižjih, toplejših in sončnih legah so močno nabrekli tudi že cvetovi na velikolistni lipi; ta bo že čez dober teden začela odpirati cvetove, kar je v primerjavi s povprečnimi datumi zelo zgodaj.
Lipa je pomembna medonosna rastlina in glavnino cvetenja čebelarji pričakujejo letos v prvi dekadi junija. Običajno cveti dober teden po cvetenju akacije. Prvi lipovi cvetovi se bodo odprli na območju Bele krajine, na Goriškem in Tolminskem, postopoma pa se bosta razvoj in cvetenje pomikala v višje in poznejše lege. Točen čas je odvisen od vremena.
Lipa ima obilo nektarja, če je vreme suho in toplo. Idealne razmere za medenje omogočajo tople noči s temperaturo zraka nad 15 °C, dnevne temperature med 28 in 33 °C ter brezvetrje. Če dežuje, lahko cvetovi hitro porjavijo in prenehajo mediti.
Cvetovi so združeni v socvetja, sestavlja jih od 3 do 5 cvetov na dolgih pecljih z značilnim zaščitnim listom, ki je zraščen s cvetnim pecljem. Iz cvetov se razvijejo okroglasti oreški, ki so zelo trdi in dlakavi.
Lipa cveti najmanj teden ali dva pred lipovcem. Cvetovi lipe in lipovca so si precej podobni, a pri lipovcu nekoliko manjši. Pri lipovcu posamezno socvetje sestavlja od 5 do 10 cvetov.
