Zdravnik o besedah svojega cehovskega kolega, ki je tarnal, da čistilka na uro zasluži več kot on
Te dni, ko zdravniki stavkajo, je za pravi vihar na družabnih omrežjih in drugod poskrbel zdravnik Bojan Kontestabile, ki je pred kamerami potarnal, da zasluži 14 evrov na uro (5490 evrov neto za 203 delovne ure in 184 ur doma v pripravljenosti), medtem ko čistilka dobi na roke 20. Mnogim se je zdela primerjava nespodobna, tudi njegovemu kolegu Igorju Muževiču, specialistu družinske medicine in predsedniku sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um.
»Če za trenutek poskusimo odmisliti neokusne in butaste izjave posameznih zdravnikov, ki se primerjajo s čistilkami, je morda smiselno osvetliti bolj pogost, bolj dolgočasen in morda nekoliko manj aroganten miselni proces, ki se odvija v glavah zdravnikov (podobno najbrž razmišljajo številni nezdravniki, ki so strokovnjaki na svojem področju),« se je besed svojega cehovskega kolega dotaknil Muževič.
Koliko na uro zaslužijo zdravniki
Pojasnil je, da zdravniki v najvišjem 59. plačnem razredu prejmejo največ 2700 evrov neto za opravljenih 174 ur na mesec: »To je objektivno vsota, ki jim jo lahko zavida večina prebivalcev, ker lahko o takšni cifri samo sanjajo.« Od tega je odštel še povprečno 40 dni letnega dopusta (objavljen povprečni dopust zdravnikov v UKC Ljubljana) in izračunal, da neto urna postavka na letni ravni za povprečno opravljenih 1768 ur znese 18,3 evra (32.400 evrov neto plače). Naj opozorimo, da so navedeni maksimalni zneski za zdravnike za redno delo v najvišjem plačnem razredu. Večina ima nižjo plačo, dodaja Muževič.
Bi mu morali odrezati večji delež?
Nadaljuje takole: »Hote ali nehote se kirurg, ki transplantira jetra 8 ur in se zaveda, da cel postopek transplantacije zavarovalnico stane krepko prek 100.000 evrov, vpraša, ali ni nenavadno, da za najzahtevnejši del celotnega postopka on prejme 1 promil celokupnega stroška. Vpraša se, kam gre preostalih 99,9 % stroškov? In to po tem, ko pogleda okoli in vidi vse sodelavce, ki pri transplantaciji sodelujejo in so plačani še manj kot 1 promil za to.«
»Na koncu pa žal ni toliko pomembno, kaj si kot družba mislimo o omenjenih zneskih. Vedno bo to za nekoga preveč, za drugega premalo. Je pa zelo pomembno, da ne privabimo in ne zadržimo dovolj zdravnikov, ki bi jih potrebovali v javnem zdravstvu, seveda pod pogojem, da se iskreno želimo soočiti z izzivi naraščajočega povpraševanja zaradi starajoče populacije, tehnološkega napredka v medicini, spremenjenih pričakovanj bolnikov in dvigovanja zakonskega standarda pacientovih pravic,« je zaključil.