Zdravnik razkril: med mrtvimi v Sloveniji tudi mlajša ženska (VIDEO)

Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb je predstavil nekaj številk in značilnosti v zvezi z okužbo z novim koronavirusom. Gre za novo bolezen, ki smo jo v Sloveniji spoznali v začetku marca.

Koronavirusna bolezen 19 je zelo kužna. Okužena oseba v poprečju okuži tri do štiri zdrave osebe, število je odvisno od števila okuženih v populaciji ter od preventivnih ukrepov na posameznem območju in od stopnje upoštevanja ukrepov za preprečevanje širjenja. Inkubacija traja v povprečju štiri do šest dni, lahko tudi do 14 dni. Bolezen je podobna številnim drugim virusnim okužbam dihal, kot je gripa ali običajni prehlad, ki ga povzročajo rinovirusi. Pri bolnikih, ki imajo znake bolezni, sta najpogostejša vročina in kašelj, ki je suh. Pri bolnikih v nekoliko odmaknjenem obdobju bolezni opažajo motnje voha in okusa. V času okrevanja opažajo hujšo utrujenost, še pa lahko vztraja manj izrazit kašelj.

Do včeraj smo v Sloveniji dokazano imeli 1335 bolnikov, med njimi prevladujejo ženske. Težji potek bolezni je pogostejši pri moških, saj je kar dve tretjini bolnikov na intenzivnih oddelkih moškega spola in tudi med umrlimi prevladujejo moški. Bolezen pri večini posameznikov poteka z manj hudo klinično sliko, večina ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja in samo pri treh (3) do petih (5) odstotkih je potek bolezni hud. Težji potek napovedujejo hitro dihanje, občutek pomanjkanja zraka in potreba po dodanem kisiku. Do poslabšanja najpogosteje pride po 7–10 dneh.

Smrtnost po nekaterih ocenah 35-krat večja kot pri gripi

Povprečen čas bolnikov na intenzivni negi je bil dobrih 10 dni. Ocenjuje se, da je smrtnost zaradi v primerjavi z gripo vsaj 10-krat večja, po ocenah nekaterih celo do 35-krat. Glede na rezultate maloštevilnih raziskav ocenjujejo, da ima okrog 20 do 40 odstotkov oseb brezsimptomno okužbo. Tudi ti posamezniki lahko prenašajo novi koronavirus. Ni jasno, koliko posameznikov bolezen preboli popolnoma brez težav. Odgovor na to vprašanje bo lahko dala populacijska raziskava ki se je pod vodstvom IMI v Ljubljani pričela v začetku tega tedna.



Na oddelku infekcijske nege v Ljubljani so zdravili 34 bolnikov, njihova povprečna starost je 66 let. Samo dva od njih nista imela nobene kronične bolezni. To sta bila mlajša bolnika, eden star 38 let, drug 50 let. Oba sta že na navadnem oddelku in sta okužbo verjetno prestala brez posledic. Trenutno mlajših od 50 let na intenzivnem oddelku ni. Starostni razpon bolnikov je bil od 38 do 88 let. Za novo koronavirusno boleznijo umirajo tudi mlajši in redko tudi otroci. Zaradi virusa je pri nas umrla tudi mlajša ženska in ne tako star moški. »Nihče ni varen pred okužbo in morebitnimi zapleti poteka bolezni,« pravi Jereb.



Danes na navadnih oddelkih leži 28 bolnikov, na intenzivni negi pa 11; 10 jih je priklopljenih na aparat za mehansko predihavanje, kar pomeni, da je ogroženo njihovo življenje. Na vseh intenzivnih oddelkih v Sloveniji so do danes zdravili 65 bolnikov s koronavirusno boleznijo 19, 11 jih je umrlo. Starost je pomemben dejavnik tveganja, saj je največ umrlih starejših od 80 let. Če pogledamo še podatke podatke iz tujine, velja, da skoraj polovica kritično bolnih bolnikov umre. »Pri nas so trenutne številke nekoliko ugodnejše, a še vedno kar nekaj bolnikov leži na oddelkih za intenzivno nego in njihov izhod ni zagotovljen.«

Jereb pravi tudi, da ni znano, koliko od 77 žrtev virusa pri nas je umrlo neposredno zaradi okužbe, koliko jih je imelo že sicer težka stanja in jim je covid-19 stanje le še dodatno poslabšal. »Okužba lahko pri vsakomur kronične bolezni poslabša. Nimam natančnih podatkov, vem pa za osem bolnikov, ki so umrli na našem oddelku: dva sta umrla s covidom, šest od njih je umrlo zaradi covida.«

Ni znano, kdaj se lahko okuženi vrnejo v družbo

Jereb je pojasnil, da pri vsakem bolniku odločijo, ali sprejem na oddelke za intenzivno nego pomeni le podaljševanje agonije ali mu lahko pomaga: »Ocenimo njegovo krhkost, kakšne so verjetnosti, da bo preživel zdravljenje. Če ni te možnosti, ga ne sprejmemo. Premestitev zanje ne bi bila rešitev. Tu gre za strokovno in tudi človeško odločitev.« Dodal je, da epidemija pri nas ni zaključena, a jo dobro obvladujemo. Tudi v svetovnem merilu ni popolnoma jasno, kdaj lahko posameznika po preboleli bolezni vrnemo na delovno mesto ali v dom za starejše občane.

»Varno je, ko bolnik nima več nobenih simptomov in znakov bolezni.  Koliko časa je treba počakati po asimptomatskem obdobju, pa ni jasno, navodila so različna. V našem okolju razmišljamo, da je varno obdobje 14 dni potem, ko je izzvenela vročina.«