MOMO
Zdravnikom in sestram napekli 1000 pleskavic
Gostinec Momčilo Jorgačević - Momo je malico s svojo ekipo pripravljal pred ljubljanskim kliničnim centrom: Želel sem jim izraziti vsaj majhno zahvalo za vse, kar počnejo za nas.
Odpri galerijo
Momčilo Jorgačević je pocrkljal zdravstveno osebje. Fotografije: Dejan Javornik
Dan pred silvestrovim se je ob 10. uri na ploščadi pred kliničnim centrom v Ljubljani razvil živahen vrvež, seveda v skladu z vsemi pravili varnega vedenja v času epidemije.
Pred največjo slovensko zdravstveno ustanovo je zrasla stojnica, ob njej pa žar, s katerega so že nekaj minut pozneje zadišale prve pleskavice. Kar 1000 se jih je znani ljubljanski gostinec Momčilo Jorgačević, bolj znan kot Momo, namenil napeči vsem tistim, ki s toliko truda in požrtvovalnosti skrbijo za zdravje Slovenk in Slovencev v razburkanih časih, zaznamovanih z grožnjo covida-19.
Kaj kmalu se je pred stojnico nabrala krajša vrsta. Zaposleni v kliničnem centru so z vozički za hrano in celo s tistimi za paciente prihajali po malico zase in za kolege s svojih oddelkov ter odnašali pakete z deset ali več dišečimi porcijami. »Prišla sem po 45 do 50 pleskavic za našo dopoldansko izmeno,« je pojasnila Boža Novljan iz službe za spremstvo bolnikov, na naše vprašanje, kako je v letu covida-19 na njihovem oddelku, pa priznala, da kar naporno.
»Nekateri zaposleni so tudi zboleli, tako da so drugi bolj obremenjeni. Več časa se porabi za osnovno delo, ker je večkrat treba uporabljati zaščitno obleko, sploh kadar vozimo pozitivne paciente. Tako da se čas podaljša,« nam je zaupala, o nepričakovani malici pa dodala: »To je gotovo velika spodbuda za zaposlene in prijetno presenečenje.« Slastne malice so se razveselili tudi sodelavci oddelka internistične prve pomoči. »Smo kar velik kolektiv, čeprav je veliko bolniških odsotnosti. Veliko kolegov je doma, nekaj jih čuva otroke. Ampak mi to zmoremo,« je z nami med čakanjem na pleskavice na hitro poklepetala Barbara Železnik.
Gostincu Jorgačeviću je pleskavice pred kliničnim centrom pomagala peči in deliti njegova najožja ekipa: hčerki Ana in Jovana, 11-letni sin Erik, sodelavca iz Portala Sašo in Katja ter Momova osemletna vnukinja Maša. Momo je na svojo družino in na dejstvo, da so vsi združili moči v dobrodelni akciji, zelo ponosen. »Srečen sem, da lahko pomagam,« nam zaupa prvi mož znane ljubljanske gostilne Portal, ki se zaveda, kako izjemno delo so letos opravili zaposleni v kliničnem centru. Ker je njegova gostilna oddaljena manj kot dva kilometra, marsikoga, ki dela tu, tudi osebno pozna.
»Že 40 let sem sosed kliničnega centra na Zaloški ulici. Mislim, da se nam je v vseh teh letih uspelo z večino spoznati. Mnogi zdravniki in medicinske sestre so moji gostje. Zato sem jim res želel izraziti vsaj majhno zahvalo za vse, kar počnejo za nas,« pravi Momo in ne pozabi dodati, da je vse to plod skupinskega dela. Brez dobaviteljev, kakšnih 20 se jih je pridružilo projektu, ne bi šlo. »Številni gostinci samo tožijo, kako slabo je bilo letošnje leto. Pa saj je vendar moral vsak nekaj prihraniti. In mi, če imamo, razdelimo,« pravi gostinec.
Največ pozornosti je med ekipo, ki je pripravljala pleskavice pred kliničnim centrom, požel najmlajši kuhar, Erik. Bodoči chef, kot nam ga je predstavil ponosni oče, že zdaj kaže nadarjenost in veselje do sodelovanja pri družinskem poslu. »Peči ne znam še preveč dobro, znam pa že malo obračati,« je o svojih sposobnostih skromen osnovnošolec, ki mu marljivo delo v družbi preostalih članov družine še malo ni bilo odveč. »Prišel sem, da bi pomagal. Zaradi mojega očija,« pravi.
Da je bilo pleskavic res toliko, kot so jih obljubili, je ekipa, poleg zbranih pred UKCLJ še drugi zaposleni v Portalu, začela delati že ob 6. uri. Za 1000 pleskavic in še katero povrhu so porabili 300 kilogramov mesa, 1100 lepinj, 100 kilogramov čebule in 5 kilogramov ajvarja. Zbrana ekipa pred našo največjo bolnišnico sama česa takšnega ne bi zmogla, zato so bili tisti dan le nadvse marljivi pomagači ekipe iz ozadja, ki je ves čas pridno delala za vrati gostišča Portal.
Da ne bi nihče predolgo čakal na malico, so pleskavice hkrati pripravljali še v gostilni Portal.
Pred največjo slovensko zdravstveno ustanovo je zrasla stojnica, ob njej pa žar, s katerega so že nekaj minut pozneje zadišale prve pleskavice. Kar 1000 se jih je znani ljubljanski gostinec Momčilo Jorgačević, bolj znan kot Momo, namenil napeči vsem tistim, ki s toliko truda in požrtvovalnosti skrbijo za zdravje Slovenk in Slovencev v razburkanih časih, zaznamovanih z grožnjo covida-19.
Spodbuda in presenečenje
Kaj kmalu se je pred stojnico nabrala krajša vrsta. Zaposleni v kliničnem centru so z vozički za hrano in celo s tistimi za paciente prihajali po malico zase in za kolege s svojih oddelkov ter odnašali pakete z deset ali več dišečimi porcijami. »Prišla sem po 45 do 50 pleskavic za našo dopoldansko izmeno,« je pojasnila Boža Novljan iz službe za spremstvo bolnikov, na naše vprašanje, kako je v letu covida-19 na njihovem oddelku, pa priznala, da kar naporno.
Prav je prišel tudi invalidski voziček.
»Nekateri zaposleni so tudi zboleli, tako da so drugi bolj obremenjeni. Več časa se porabi za osnovno delo, ker je večkrat treba uporabljati zaščitno obleko, sploh kadar vozimo pozitivne paciente. Tako da se čas podaljša,« nam je zaupala, o nepričakovani malici pa dodala: »To je gotovo velika spodbuda za zaposlene in prijetno presenečenje.« Slastne malice so se razveselili tudi sodelavci oddelka internistične prve pomoči. »Smo kar velik kolektiv, čeprav je veliko bolniških odsotnosti. Veliko kolegov je doma, nekaj jih čuva otroke. Ampak mi to zmoremo,« je z nami med čakanjem na pleskavice na hitro poklepetala Barbara Železnik.
V slogi je moč
Gostincu Jorgačeviću je pleskavice pred kliničnim centrom pomagala peči in deliti njegova najožja ekipa: hčerki Ana in Jovana, 11-letni sin Erik, sodelavca iz Portala Sašo in Katja ter Momova osemletna vnukinja Maša. Momo je na svojo družino in na dejstvo, da so vsi združili moči v dobrodelni akciji, zelo ponosen. »Srečen sem, da lahko pomagam,« nam zaupa prvi mož znane ljubljanske gostilne Portal, ki se zaveda, kako izjemno delo so letos opravili zaposleni v kliničnem centru. Ker je njegova gostilna oddaljena manj kot dva kilometra, marsikoga, ki dela tu, tudi osebno pozna.
Priprava je potekala kot po tekočem traku.
»Že 40 let sem sosed kliničnega centra na Zaloški ulici. Mislim, da se nam je v vseh teh letih uspelo z večino spoznati. Mnogi zdravniki in medicinske sestre so moji gostje. Zato sem jim res želel izraziti vsaj majhno zahvalo za vse, kar počnejo za nas,« pravi Momo in ne pozabi dodati, da je vse to plod skupinskega dela. Brez dobaviteljev, kakšnih 20 se jih je pridružilo projektu, ne bi šlo. »Številni gostinci samo tožijo, kako slabo je bilo letošnje leto. Pa saj je vendar moral vsak nekaj prihraniti. In mi, če imamo, razdelimo,« pravi gostinec.
Začeli že ob šestih zjutraj
Največ pozornosti je med ekipo, ki je pripravljala pleskavice pred kliničnim centrom, požel najmlajši kuhar, Erik. Bodoči chef, kot nam ga je predstavil ponosni oče, že zdaj kaže nadarjenost in veselje do sodelovanja pri družinskem poslu. »Peči ne znam še preveč dobro, znam pa že malo obračati,« je o svojih sposobnostih skromen osnovnošolec, ki mu marljivo delo v družbi preostalih članov družine še malo ni bilo odveč. »Prišel sem, da bi pomagal. Zaradi mojega očija,« pravi.
300 300
kilogramov mesa so porabili za izdelavo pleskavic.
kilogramov mesa so porabili za izdelavo pleskavic.
Da je bilo pleskavic res toliko, kot so jih obljubili, je ekipa, poleg zbranih pred UKCLJ še drugi zaposleni v Portalu, začela delati že ob 6. uri. Za 1000 pleskavic in še katero povrhu so porabili 300 kilogramov mesa, 1100 lepinj, 100 kilogramov čebule in 5 kilogramov ajvarja. Zbrana ekipa pred našo največjo bolnišnico sama česa takšnega ne bi zmogla, zato so bili tisti dan le nadvse marljivi pomagači ekipe iz ozadja, ki je ves čas pridno delala za vrati gostišča Portal.
