Zdravstvo se bo podražilo zaradi epidemije covida 19

Zdravstvo bo zaradi epidemije covida 19 dražje. Zato bo treba v kratkem opraviti razmislek o košarici pravic, ki jih krije javna zdravstvena blagajna, sta dve od opozoril, ki so jih izrekli sodelujoči na današnjem spletnem pogovoru o nevarnostih in priložnostih za slovenski zdravstveni sistem v času izbruha koronavirusa.

Tudi po umiritvi epidemije novega koronavirusa, ko bodo v zdravstvu spet izvajali storitve, ne bo več tako kot prej. Glede na napovedi namreč novi koronavirus ne bo kar izginil, ampak je že jeseni pričakovati nov val. To bo terjalo drugačno obravnavo bolnikov, več zaščitne opreme, drugačno razporejanje bolnikov, je na današnjem spletnem pogovoru, ki ga je organizirala ljubljanska ekonomska fakulteta, opozoril prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj. »Zdravstvo bo zaradi epidemije dražje.«

Rozman: Veliko je improvizacije, rezerv ni

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je opomnil, da sta zdravstvo in dolgotrajna oskrba starostnikov že prej delovala na robu, veliko je bilo improvizacije, rezerv ni. Razmere v domovih za starejše so po njegovi oceni iz zadnjega meseca še bistveno slabše kot v zdravstvu.

---

Preberite tudi: Razkrivamo vsebino vabila na nacionalno testiranje za covid 19 (FOTO) 

---

Rozman pravi, da se bo brez velikega vložka proračunskih sredstev v zdravstvo izkazalo, da je epidemija »le še zadnji žebelj v našo krsto«. Investicij v zdravstveno infrastrukturo je bilo namreč v zadnjih desetletjih zelo malo. Kot primer je izpostavil, da so vsi objekti na Golniku tako stari, da niso niti potresno varni. Med drugim je izpostavil velike težave na področju dolgotrajne oskrbe. Domove za starejše je ocenil kot tempirano bombo. Izpostavil je, da je v domovih na Gorenjskem 1500 postelj, Golnik, ki je v času epidemije bolnišnica za to območje, pa ima največ 80 postelj za koronavirusne bolnike. »V domovih ni kadra, nevešči so dela v takih razmerah, uporabe zaščitne opreme, namenjeni so oskrbi starostnikov brez bolezni, navajeni, da če je kaj narobe, pošljejo bolnika naprej.« Kot je dejal, bi sicer iz domov za starejše radi naredili negovalne bolnišnice, a brez ustreznega kadra to ne gre.

Ranljivi zdravstveni sistem

Petra Došenović Bonča z ekonomske fakultete pa je izpostavila še nekatere težave, ki jih je epidemija dodatno razgalila. Glede čakalnih dob je poudarila, da problem ni samo to, da ni dovolj denarja. »Ključen dejavnik čakalnih dob je, da nimamo dovolj kapacitet. V takšnih razmerah je zdravstveni sistem še toliko ranljivejši, ker ni zmožen nadomestiti izpada neopravljenega programa med pandemijo.« Vzrok za čakalne dobe je po njenem lahko tudi, da so v Sloveniji neusklajene struktura košarice pravic in potrebe prebivalstva. »Ta kriza je lepa priložnost, da se tega premisleka resno lotimo.«

---

Preberite tudi: Zdravnik razkril: med mrtvimi v Sloveniji tudi mlajša ženska (VIDEO)

---

Tudi Sušelj je mnenja, da bo sedanja globoka koronska kriza prinesla zahteve po bistveni prilagoditvi zdravstvenega sistema. »Treba bo revidirati načine zdravljenja, razmisliti, katere storitve so manj pomembne za ljudi. /.../ Če bodo strokovnjaki v svojem delovniku naredili pol manj kot doslej, bo treba temeljito premisliti, katere storitve so nepotrebne in katere lahko bolje opravimo. Predvsem pa bomo morali razmisliti o umiku nekaterih pravic iz javnih sredstev, da se bo ta denar namenilo za ključne tiste storitve za zdravje ljudi, ki so preveliko breme, da bi jih obesili na zasebni žep. To debato bo treba pospešeno izvajati v naslednjih tednih in mesecih,« je opozoril prvi mož ZZZS, ki stavi tudi na informatizacijo.