FINANCIRANJE ZASEBNEGA ŠOLSTVA
Združeni starši si prizadevajo za enake pravice otrok v nedržavnih in državnih šolah
Predlog ministra Pikala je močno razburil javnost.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Uroš Hočevar
LJUBLJANA – V sredo bodo v državnem zboru (DZ) na seji odbora za izobraževanje poslanci razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ker predlogu zakona nasprotujejo, so se starši otrok iz nevladnih šol in vrtcev, ki v Sloveniji opravljajo javno storitev vzgoje in izobraževanja, povezali v civilno iniciativo Združeni starši.
»Združeni starši nastopamo skupaj, saj si prizadevamo za dostopnost do različnih programov šol in vrtcev tudi za otroke iz najranljivejših skupin, zagovarjamo bogatitev vzgoje in izobraževanja ter si prizadevamo za celostni razvoj otrok in skupno dobro. Zagovarjamo stališče, da so vsi izvajalci javnega šolskega programa upravičeni do enake obravnave, ne glede na ustanovitelja. Z načrtnim izigravanjem ustave predlagateljev zakona in s tem ogrožanjem ustavne demokratične ureditve Republike Slovenije se nikakor ne moremo strinjati. Predlogu zakona očitamo neskladnost vsaj z 2., 14., 57. členom ustave, ministrstvu pa ravnanje v slabi veri. Predlog ruši dobre sedanje rešitve, uvaja nove pasti in zanemarja argumentiran dialog s civilno družbo,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Šli po pravico na ustavno sodišče, izgubili pa bodo še to, kar imajo?
Kot je znano, je DZ s 44 glasovi za in 29 proti sklenil, da je novela zakona o financiranju šolstva primerna za drugo obravnavo. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je prepričan, da novela ustrezno rešuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014. Sodišče je takrat ocenilo, da 85-odstotno državno financiranje osnovnošolskih programov ni ustavno in da mora država program kriti v celoti. Po predlogu novele pa se bo financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah znižalo. Država bi sicer obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne več. To pomeni, da bi namesto zdajšnje 85-odstotne pokritosti delež javnega financiranja zmanjšal na 65 %, preostalo pa bodo morali plačevati starši otrok. »Odločba ustavnega sodišča je jasna: za javnoveljavni program je treba zagotoviti enako, 100-odstotno plačilo, ne glede na to za kakšnimi zidovi – zasebnimi ali javnimi – se ta program izvaja. Zakon je tako neke vrste posmeh staršem, otrokom in pravni državi,« je na razpravi dejal Matej Tonin (NSi).
Predlog ministra Pikala je močno razburil javnost tudi zato, ker po mnenju nasprotnikov novele prinaša postopno in prikrito uvajanje elitnih šol za bogataše in s tem razslojevanja slovenske družbe. Povprečna slovenska družina si šolnine po novem namreč ne bo mogla privoščiti.
»Združeni starši nastopamo skupaj, saj si prizadevamo za dostopnost do različnih programov šol in vrtcev tudi za otroke iz najranljivejših skupin, zagovarjamo bogatitev vzgoje in izobraževanja ter si prizadevamo za celostni razvoj otrok in skupno dobro. Zagovarjamo stališče, da so vsi izvajalci javnega šolskega programa upravičeni do enake obravnave, ne glede na ustanovitelja. Z načrtnim izigravanjem ustave predlagateljev zakona in s tem ogrožanjem ustavne demokratične ureditve Republike Slovenije se nikakor ne moremo strinjati. Predlogu zakona očitamo neskladnost vsaj z 2., 14., 57. členom ustave, ministrstvu pa ravnanje v slabi veri. Predlog ruši dobre sedanje rešitve, uvaja nove pasti in zanemarja argumentiran dialog s civilno družbo,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Šli po pravico na ustavno sodišče, izgubili pa bodo še to, kar imajo?
Kot je znano, je DZ s 44 glasovi za in 29 proti sklenil, da je novela zakona o financiranju šolstva primerna za drugo obravnavo. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je prepričan, da novela ustrezno rešuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014. Sodišče je takrat ocenilo, da 85-odstotno državno financiranje osnovnošolskih programov ni ustavno in da mora država program kriti v celoti. Po predlogu novele pa se bo financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah znižalo. Država bi sicer obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne več. To pomeni, da bi namesto zdajšnje 85-odstotne pokritosti delež javnega financiranja zmanjšal na 65 %, preostalo pa bodo morali plačevati starši otrok. »Odločba ustavnega sodišča je jasna: za javnoveljavni program je treba zagotoviti enako, 100-odstotno plačilo, ne glede na to za kakšnimi zidovi – zasebnimi ali javnimi – se ta program izvaja. Zakon je tako neke vrste posmeh staršem, otrokom in pravni državi,« je na razpravi dejal Matej Tonin (NSi).
Predlog ministra Pikala je močno razburil javnost tudi zato, ker po mnenju nasprotnikov novele prinaša postopno in prikrito uvajanje elitnih šol za bogataše in s tem razslojevanja slovenske družbe. Povprečna slovenska družina si šolnine po novem namreč ne bo mogla privoščiti.
