Že 43 sadnih dreves ima botre

Na območju nekdanjega odtočnega kanala Tekstilne tovarne Prebold, ki so ga že pred desetletji zasuli, se spleta zanimiva zgodba, morda edinstvena v Sloveniji in svetu. Glavni akter je stanovalec blokovskega naselja Na zelenici Marjan Krajnc, ki se je odločil očistiti to območje in zasaditi sadno drevje. Zamislil si je posebno akcijo: botrstvo sadnega drevesa. Vsak, ki je prispeval sadiko, je postal boter, drevo pa so poimenovali po njem. Trenutno je posajenih že 43 sadnih dreves, od jablan, češenj, sliv, breskev, češpelj do orehov, zanimanje za botrstvo pa še narašča.

Za začetek zgodbe je kriva predvsem zdravstvena kriza, ki je prinesla omejeno gibanje, pomanjkanje socialnih stikov, dogodkov, s tem pa to akcijo, ki bo imela dolgoletne koristi: sadni vrt in hkrati park občanov stanovalcev blokovskega naselja Na zelenici. Mimogrede: Krajnc je bil lani, ko se je epidemija začela, eden tistih občanov, ki so se lotili šivanja pralnih obraznih mask in tako pomagali prebroditi krizo zaradi njihovega pomanjkanja. »Res je, vse se je začelo zaradi korone, zaprtja države in omejenega druženja. Že nekaj časa mi je po glavi rojila misel, kako narediti kaj koristnega zase, družino in skupnost. Koronačas je to pospešil in odločil sem se za čiščenje zemljišča nekdanjega odtočnega kanala tekstilne tovarne, na katerem so drevesa in kjer je v smeri blokov tudi manjša protipoplavna brežina. Na to zemljišče, ki je sicer občinsko, so vrtičkarji odlagali kamenje, vejevje, plevel pa še marsikaj drugega, kar bi spadalo na odpad, tudi gradbeni material,« pove Marjan. »Najprej sem določene odpadke skuril in prvovrstni humus, ki je nastal v vseh teh letih odlaganja plevela, zvozil na vrtove. Pokazalo se je nekaj lepe površine in s še večjim veseljem sem poprijel za delo in junija že kosil s kosilnico 30 metrov v dolžino. Pred tem je sosed Franci Medved kosil s koso,« razlaga Marjan, sicer rojeni grašinčan, kot pravijo stanovalcem preboldske graščine, ki žal zaradi denacionalizacije propada, v njej pa živi le še nekaj ljudi.

Od odpada do sadovnjaka in parka

Ponosen na opravljeno delo je Marjan še naprej kuril, razkopaval kamenje, grabil, jeseni je bilo očiščenih že 50 metrov. Pozno jeseni je posadil devet avtohtonih češpelj, ki rodijo njemu najljubši sadež, iz katerega je odlična marmelada, nato še dve češnji. Še naprej je čistil, okrog novega leta pa se mu je porodila ideja o pravem sadovnjaku. Pogovarjal se je s prijatelji in se zavedal, da tega ne bo zmogel sam – tako je nastala ideja o botrstvu. Januarja je narisal prvi osnutek, kako naj bi bil videti sadovnjak, in plakat z napisom »Botrstvo od odpada do sadovnjaka, sadika tvoja, sadež naš« pritrdil na vrata svoje garaže. Odziv sprva ni bil tak, kot bi si želel, a ga to ni omajalo, ob 11 posajenih drevesih je še naprej kopal luknje za sadike ter odstranjeval kamenje, ravnal tla, grabil. In naredil nov, boljši plakat za botrstvo. »Zanimanje za mojo idejo se je hitro povečalo, kljub temu pa je bilo potrebnega še veliko razlaganja o zamisli. Nekatere sem o botrstvu prepričal jaz, potem pa so se začeli prijavljati sami. Pojavil se je tudi boter, ki noče biti imenovan, svoje botrstvo pa je podaril otrokoma Tari in Timu. Navdušenje nad mojo zamislijo je izrazil prijatelj Franci iz Liboj, pa Vinko, ki je sprva rekel, da prispeva za čiščenje, a se je nato odločil za botrstvo. Drugi prijatelj Jani je prispeval prikolico uležanega hlevskega gnoja, prve sadike češpelj pa je podaril čebelar Rado,« našteva sogovornik ter doda, da so pri saditvi sadnega drevja poleg botrov pomagali njihovi otroci, vnuki, in tako so sadike imenovane po njih. Trenutno je posajenih 43 sadnih dreves, od tega devet češpelj, osem jablan, sedem sliv, pet češenj, osem breskev, trije orehi in po ena figa ter hruška.

Marjan dela še ni končal. »Zelo sem vesel in ponosen na vse botre, na opravljeno delo, ki je trajalo od marca lani do letošnjega aprila in se bo še nadaljevalo, kajti z botri se zdaj začenja vzdrževanje sadovnjaka, z njim ter tamkajšnjimi vrbami pa tudi nastanek t. i. parka občanov Na zelenici,« vesel poudari Marjan in doda, da je že uporabil dve drevesi, iz katerih so nastale klopi, postavljene v kvadrat, kar omogoča prijetno druženje večjega števila stanovalcev. Darko Naraglav