Že četrt stoletja diha za dobrodelni koncert

LJUBLJANA – Medalja za zasluge je odlikovanje Republike Slovenije, ki se podeljuje za posebno uspešne dosežke in rezultate na področjih, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju in uveljavljanju naše države. Janez Jaka Pucihar jo je pred dnevi iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejel za dobrodelnost in njegovo dolgoletno humanitarno delovanje v okviru rotarijskega gibanja.

»Nagrada je bila popolno presenečenje. Prav zares je nisem pričakoval,« je pripovedoval človek, ki je življenje posvetil glasbi, že 50 let je namreč vodja legendarne skupine Šok orchestra, nacionalni televiziji, kjer je 35 let deloval kot režiser, urednik, redaktor, Pucihar se je za nameček podpisal pod številne oglaševalske filme in Miklavžev dobrodelni koncert. Slednjega si je kratko malo izmislil in ga vse od leta 1993 uspešno in neprenehoma organizira.

Miklavžev koncert je sinonim za uspešno in transparentno dobrodelno prireditev, podatek, da so z zbranimi sredstvi v 25 letih pomagali že več kot 4500 otrokom in jim omogočili, da so kakovostno preživeli šolske počitnice ter se brezskrbno udeleževali obšolskih dejavnosti, pove vse. Kot tudi da se je v teh letih s pomočjo Miklavževih koncertov nabralo za že več kot 1,5 milijona evrov!
 

Plemeniti zanesenjak

Pucihar v teh dneh snuje že 27. izvedbo Miklavževega koncerta. Sprva je bil zadržan, kajti ni se hotel kititi z dobrodelnostjo, značajsko plemenitostjo in neusahljivim entuziazmom, a to so le nekatere njegove vrline, zaradi katerih Miklavžev koncert že toliko let navdušuje in je postal dobrodelna institucija. Popolnoma smo se strinjali z njim, da javno šopirjenje z dobrodelnostjo posameznika docela razvrednoti.

Vseeno smo izvedeli, da je bil Pucihar med ustanovnimi člani prvega Rotary kluba v Jugoslaviji in za budimpeškim drugega v vzhodni Evropi. »Všeč mi je bila ideja o civilni in popolnoma nestrankarski družbi, ki stavi na dobrodelnost,« je dejal. Zgodilo se je to jeseni 1990.

Ker je deloval na Televiziji Slovenija, ga je vrhunski ortoped Fedor Pečak, leta 1998 prav tako prejemnik častnega znaka Republike Slovenije (za zasluge pri uveljavljanju rotarijskega gibanja v Sloveniji, izpopolnjevanje njegovega humanitarnega poslanstva ter strokovno delo na področju ortopedije), kar naprej nagovarjal, da naredijo kaj pomembnega in dobrodelnega. »Zato sem napisal sinopsis na dveh straneh, ga predstavil takratnemu direktorju TV Slovenije Janezu Čadežu, ta je poklical programskega direktorja Janeza Lombergarja, Miklavžev koncert pa je dobil odločno podporo,« se je spominjal.

Vse odtlej dogodek nastaja pod okriljem kulturno-umetniškega programa oziroma uredništva za resno glasbo in balet. Na začetku je bil urednik Jani Golob, zadnja leta je to Danica Dolinar.
Zdi se, da je prav omenjena kombinacija botrovala, da se je dobrodelni koncert ves ta čas tako uspešno izmikal komercializaciji in se zasidral v srcih Slovenk in Slovencev.
 

Najdaljša dobrodelna oddaja

Začelo se je, smo izvedeli, z najdaljšo dobrodelno oddajo, kar so jih naše televizije zmogle do danes, dolga je bila kar tri ure in pol. Koncept je še danes enak: »Vsak Miklavžev koncert je izbor vrhunske klasične glasbe, opere, baleta ter tistega, kar nekaj velja v naši zabavni glasbi.« Od česar ne mislijo odstopati niti po 27. izvedbi.

»Miklavževega koncerta tudi ne bi bilo brez simfoničnega orkestra RTV Slovenije, Big Banda RTV Slovenije, otroških pevskih zborov iz vse Slovenije, naših številnih zborov mednarodnega slovesa, smetane naše klasične glasbe in opere, fantastičnih džezistov, vsako leto dobijo priložnost tudi naši odlični mladi talenti,« je hvaležen vzneseno našteval. Janez Jaka Pucihar je že povsem na začetku uvedel kratke filme, ki na Miklavževem koncertu odstirajo socialno tematiko in problematiko, ki so se ji rotarijci tisto leto posvetili.

Do smrti je dogodek vodil Sandi Čolnik. Zatem so mu sledili Janez Lotrič, Vasilij Žbogar, Nuška Drašček, Viki Grošelj, dr. Marko Pokorn in drugi.
Letošnji koncert, se že ve, bosta vodila Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, in igralec Jure Ivanušič. Celoten program imajo že pripravljen. Sledita samo še zapletena organizacija in logistika.
 

Teleskop na Goričkem

»Ob lanskem Miklavževem koncertu me je nekdo poklical in rekel: 'Podaril bi teleskop!'« se je spominjal Pucihar. Dobrotnik mu je razložil: »V hribih nad Sevnico ga imam. Gre za skywatcher GOTO dobson 400, visok več kot dva metra.« Nakar je Pucihar poklical Andreja Guština iz Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in ga poprosil, da mu poiščejo šolo, kjer bi kdo, ki bi zadevo spravil v življenje, prenašal znanje naprej ter poskrbel, da bo teleskop res v uporabi. Že naslednji dan ga je Guštin razveselil: 'Imam nekoga na Goričkem.'«


Bojanu Jandrašiču, učitelju fizike na Osnovni šoli Turnišče, se je že kmalu zatem porodila ideja, da bi teleskop postavili pri turistično-nastanitvenem centru Peterloug v Markovcih. »Ker pa je iz Prekmurja tudi Andreja Gomboc, sem jo brž povabil k sodelovanju. Ker tradicija veleva, da voditelj Miklavževega koncerta odpelje otroke tudi na izlet, bo to izvrstna priložnost, da jih popeljemo na Goričko.« Usodno naključje je hotelo, da je na dan, ko je Pucihar prejel državno odlikovanje, prejelo srebrni red za zasluge tudi Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, temu pa pripada Andreja Gomboc.

Čeprav je bil Miklavžev koncert sprva projekt ljubljanskega Rotary kluba, je dogodek že kmalu dobil vseslovenski značaj. »Vsa ta leta sem vodil tudi klicni center 50 sodelavk in sodelavcev in sprejemal klice. Neverjetno, toda vedno znova me presune, koliko dobrih ljudi je v Sloveniji!« Sogovornik je v tistem za hip zastal in nadaljeval: »Največ darovalcev je tistih, ki darujejo po pet ali deset evrov. Darujejo toliko, kot imajo. To so naši ljudje. Na tisoče jih je. Dobrodelnih. Ki jih nihče nikoli ne opazi, ne vidi.«


Zadnje desetletje pomagajo z zbranimi sredstvi predvsem osnovnošolcem s posebnimi potrebami iz socialno ogroženih družin. »Moji štirje otroci so imeli normalno otroštvo,« se zaveda odlikovanec. »Zato se čutim dolžnega, da omogočim takšno otroštvo še komu drugemu …«