Že deset let dokazujeta, da so ju okrog prinesli

LJUBLJANA, VELENJE – »Krepko so naju okrog prinesli. Ene izmere so bile narejene za naju, druge za geodeta. Vsa stvar je v tem, da imajo dvojne meritve.« Zgodba, ki nam jo pripovedujeta zakonca Malinič iz Ljubljane, se vrti okoli boja za par metrov zemlje za njuno hišo v Mozirju. »Zaradi teh izmer in nepoštenosti že 10 let hodiva na sodišče,« opiše Ana Malinič. Ves problem, kot pravita, je pri sosedih, saj naj bi ti tam začeli graditi po njihovi zemlji: »Zazidali so naju.« Ker niso bili urejeni vsi papirji, je najprej šlo celo za črno gradnjo, nato pa, ko je zadeva končno prišla na sodišče, je velenjska okrajna sodnica Romina Jezernik, kot sta še danes prepričana Maliničeva, menda tudi zaradi poznanstva s sosedi, začela zavlačevati ves postopek, in to samo zato, da bi soseda lahko legalizirala črno gradnjo.


»Da obstaja prijateljsko razmerje med nasprotno udeleženko in sodnico, je razbrati tudi iz dokaznega predloga nasprotne udeleženke, kjer je v odgovoru na tožbo predlagano, da se imenovana sodnica zasliši kot priča, ki naj bi izpovedala, ali je bila pred sklenitvijo sodne poravnave predlagateljem predočena skica določitve meje ali ne, pri čemer si nasprotna udeleženca ne predstavljata, kako naj bi imenovana sodnica zaslišala samo sebe,« sta v zahtevi za izločitev sodnice med drugim zapisala Ana in Mirko Malinič.
 

Zavedena, ko sta podpisala poravnavo?

Slednja sta skupaj s sosedo Emo Petrovec 2. julija 2015 pred sodnico Jezernikovo podpisala sodno poravnavo, s katero so se dogovorili, kako bo med njimi potekala meja. Pa tudi, da Maliničeva dajeta izrecno soglasje za potrebe upravnega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in legalizacijo obstoječih objektov v lasti Petrovčeve. Kot se spominja odvetnica Bogdana Žigon, ki je zastopala Petrovčevo, jima je vse v zvezi z določitvijo meje poleg odvetnika podrobneje razlagal geodet. Postopek je sodnica vodila z velikim potrpljenjem in tudi zelo korektno. Na koncu je padla odločitev, da gre meja po sredini okoli meter širokega prostora med objektom Maliničevih in novozgrajenim objektom gospe Petrovec. Pa čeprav, kot poudarja odvetnica, bi morala, glede na katastrski podatek, potekati ob zidu objekta Maliničevih. Glede takratne črne gradnje, ki zdaj to ni več, še doda, da je dejansko šlo za nov objekt, ki pa je stal v celoti na starih temeljih.


Po dveh mesecih in pol sta Maliničeva na sodišče vložila tožbo za razveljavitev sodne poravnave. V njej med drugim poudarjata, da sta jo podpisala v dobri veri, in sicer da bo sodišče resnično upoštevalo urejene mejne točke. »Ko pa je sodišče predlagateljema posredovalo naknadno narejeno skico oziroma elaborat meje, je bilo iz skice razvidno, da izvedenec nikakor ni upošteval že urejenih mejnih točk, temveč je mejni točki premaknil v izrazito škodo tožečih strank, v popolnem nasprotju z doseženim dogovorom na naroku, opravljenem dne 2. 7. 2015,« sta zapisala v tožbi.


V odgovoru na tožbo je nasprotna stran temu odločno ugovarjala. Spomnila je, da sta dve mejni točki 4468 in 4467, ki določata mejo med parcelama 352/3 in 354, obe k. o. Mozirje, že dokončno in pravnomočno določeni v prejšnjih geodetskih postopkih. To pa sta geodet kot sodišče zakoncema Malinič na obravnavi na terenu večkrat pojasnila. Prav tako jima je bila lega omenjenih mejnih točk, ki označujeta urejeno mejo, jasno prikazana tako, da je geodet zabil obarvane palice in jih tudi označil v njuni prisotnosti, zato, kot dodaja nasprotna stran, Maliničeva nista mogla biti v bistveni zmoti glede lastnosti predmeta, o katerem sta sklepala poravnavo. »Če pa vseeno vztrajata, da sta bila v bistveni zmoti, je ta njuna zmota posledica njunih napačnih predstav, ne pa namernega zavajanja nasprotnega udeleženca, izvedenca ali nepravdnega sodišča. Žigonova ugotavlja, da sta s poravnavo dejansko pridobila nekaj zemlje prav Maliničeva in da se zdaj očitno ne moreta sprijazniti s tem, da so sosedje na koncu dobili gradbeno dovoljenje.

Geodeti in sodišče očitke zavračajo

Ana in Mirko Malinič sta še vedno prepričana, da se je v postopku zgodila prevara oziroma ponarejanje dokumentov, in to celo v Geodetski pisarni Mozirje. Ana nam kar na okenskem steklu poskuša dokazati, da so meje, ob primerjavi starih in novih izmer, premaknjene. Seveda v njuno škodo. Pri tem nam na vprašanje, za koliko metrov zemlje naj bi bila oškodovana, nista znala natančno odgovoriti: »Nisva merila, koliko so nama je ukradli.«


Z ministrstva za okolje in prostor, v okviru katerega deluje tudi Geodetska uprava RS, so nam odgovorili, da je bilo na območju parcel 354 in 350/2 v preteklosti izvedenih več geodetskih meritev oziroma postopkov, ki so vsi dokumentirani in arhivirani v zbirki listin (arhivu) zemljiškega katastra. Na osnovi vpogleda vanje lahko, kot dodajajo, ugotovimo, da so bili postopki izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi. Navedbe in očitki zakoncev Malinič, ki sta lastnika parcel postala 17. aprila 2015, pa, kot še pravijo, niso kazalnik dejanskega stanja, ki je uradno dokumentirano in arhivirano.

Na očitke zakoncev Malinič so odgovorili tudi na velenjskem okrajnem sodišču. »Po poročilu predsednice okrajnega sodišča v Velenju, ki sem ga pridobila, je Vrhovno sodišče RS zavrnilo predlog strank za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, in sicer v obeh trenutno odprtih zadevah istih strank, to je zadeva N 30/2012, ki je dodeljena v reševanje sodniku Francu Lesniku (sodnica Jezernik je bila izločena izključno zaradi predloga za njeno zaslišanje v tej isti zadevi), in N 16/2017, to zadevo pa obravnava sodnica Romina Jezernik,« nam pojasni Petra Giacomelli, predsednica Okrožnega sodišča Celje. Doda še, da iz poročila ne izhaja, da bi šlo za kakršna koli prijateljska razmerja sodnice s katero od strank niti da bi šlo za kakršno koli namerno zavlačevanje postopkov s strani sodnice ali sodišča.