Že poznate projekt Zelena knjižnica za zeleno pismenost? (FOTO)
Zelena knjižnica za zeleno pismenost je vzgojno-izobraževalni projekt, ki spada v področje varovanja in ohranjanja kulturne, naravne (zeliščarske) dediščine in jezika. Tako pravi pobudnica Kata Laštro, ki dodaja, da je namenjen vsem, ki se želijo povezati z naravo na najbolj enostaven način, s pomočjo črk abecede, ki je temelj funkcionalne pismenosti. S tem projektom povezujejo ljudi z naravo, jim odpirajo poti do posebne pismenosti – zelene pismenosti, ki pomeni pismenost za življenje.
»Po vzoru našega projekta želimo, da vse knjižnice v Sloveniji postanejo posebni centri, da se v njih poleg običajne bralne kulture širi še srčna, zelena kultura, ki je pot h kulturi sožitja vseh živih bitij, ki živijo na planetu Zemlja, in vseh, ki šele pridejo za nami,« pojasni Laštrova. »Menimo, da ima popularizacija zelenih programov in njihove predstavitve največ moči prav v knjižnicah, da takšne programe in projekte približa zelo široki populaciji obiskovalcev vseh starosti in stopenj izobrazbe in jih na enostaven način privabi, da se z njimi spoznajo, in jih na poseben način animira, da se vanje tudi vključijo.«
Zeleni val
Zelena knjižnica za zeleno pismenost je projekt znane zeliščarke Kate Laštro, ki se je leta 2014 začel v sodelovanju s Knjižnico Velenje. V projekt so se sčasoma vključile različne vzgojno-izobraževalne institucije, doma in iz tujine. Sredi leta 2022 se je projektu pridružila Knjižnica Ljutomer, ki ob podpori vodstva lokalne skupnosti širi idejo o zeleni pismenosti. Ta je v manj kot enem letu v zelenem valu zajela območje Prlekije. Leto 2023 so v občini Ljutomer razglasili za leto prleških vrednot in zelene pismenosti. Dijaki in študentje Šole za hortikulturo iz Celja v projektu sodelujejo že več let. Letos bodo naredili idejno zasnovo za prenovljeno, zeleno podobo mestnega atrija pri Splošni knjižnici Ljutomer. Dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so letos pripravili dokumentarni film o zeleni pismenosti v Prlekiji. Na mednarodnem festivalu v Karlovcu so junija z njim dosegli 2. mesto med 12 ekipami iz treh držav. Pomemben delež k popularizaciji Zelene zgodbe na hrvaško govorečem območju prispeva tudi Knjižnica Šenkovec (Hrvaška).
Njene knjige so posebne čitanke, abecedniki, v katerih predstavlja posebne abecede.
Laštrova, avtorica projekta, se je rodila leta 1959 v Zenici (BiH) in tam tudi diplomirala na metalurški fakulteti. Andragoško-pedagoško izobrazbo je pridobila na pedagoški fakulteti v Mariboru. Ima priznan status zasebne raziskovalke za vzgojo in izobraževanje. »V Velenju živim in ustvarjam od leta 1986,« pravi pobudnica projekta. »Od leta 2019 sem zaposlena v Knjižnici Velenje. Sem avtorica knjig za vse generacije bralcev. To so Zeliščna abeceda, Čebelja cvetna abeceda, Zeliščarica Kunigunda in rastline iz davnine, Moje prvo zeleno berilo, Cvetna abeceda za dušo po kapljicah, Dežela Škratovnija in Zelena zmešana abeceda. Moje knjige so posebne čitanke, abecedniki, v katerih predstavljam posebne abecede, ki odpirajo poti k zeleni pismenosti; ta nam zagotavlja bolj kakovostno življenje na Zemlji.«
Hišna zeliščarica
»Leta 2017 je postala naša hišna zeliščarica,« pravijo v Knjižnici Velenje. »Z informacijami iz zelene roke skrbi za zdravje nas, ki smo zaposleni v knjižnici, kakor tudi za zdravje naših obiskovalcev, ki se nanjo obrnejo. S knjigami iz zbirke Zelena nit in z različnimi programi iz tega projekta na stežaj odpira vrata za vstop v območje srčne kulture posameznika in družbe in na novo oblikuje vrednote, ki nas povezujejo. V obleki zeliščarice, tridelni laneni noši, ki jo je kreirala, skupaj z nami nakazuje smer našega delovanja za naprej.«
Od leta 2014 so bile izvedene različne dejavnosti. V tem času so izšle knjige iz zbirke Zelena nit, junija 2016 je odprla svoja vrata Hiška zelišč, Zeliščarna v Starem Velenju kot zeliščna posredovalnica informacij o uporabi zelišč v vsakdanjem življenju, Zeliščarna kot mesečni dogodek se izvaja v Knjižnici Velenje od leta 2015, potujoča Zeliščarna se izvaja čez leto v krajih, kamor so povabljeni, doma in v tujini. Projekt so prvič uradno predstavili septembra 2017 na Zelenem festivalu v Zagrebu, pripravili so fotografske razstave, posvečene pomembnim datumom po ekološkem koledarju, knjige in pripravili razstave ilustracij, izpeljali ure pravljic za otroke, brali iz knjig zbirke Zelena nit, razstavili izdelke iz naravnih materialov Velenjske glinene ploščice in izpeljali kreativno-ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle.
Vloga hčerke
Laštrova je poudarila vlogo hčerke Katje Talajić v prepoznavnosti projekta in slikanic z njenimi risbicami: »Z ilustracijami, ki so enostavne, a tako sporočilne, je prispevala morda največji delež popularnosti in prepoznavnosti. Riše in pripravlja ilustracije za razstave, ki bodo v Splošni knjižnici Ljutomer, Knjižnici Velenje, na gradu Negova in v celjski Kulturnici, še letos in nato v naslednjem letu.«
Vesna Laissani, direktorica Splošne knjižnice Ljutomer, je Katjo spoznala februarja letos: »Takrat smo se šle dogovarjat k županji mag. Olgi Karba za aktivnosti projekta zelena pismenost v naši občini. Naslednjič sem jo videla na delavnici zelene pismenosti v naši knjižnici in potem še na OŠ Mala Nedelja. Katja je na delavnicah aktivno sodelovala, pomagala otrokom pri izdelovanju medaljončkov in drugih aktivnosti. Videlo se je, da nima samo sposobnosti lepega ilustriranja zgodb, ampak jo vidim tudi kot mentorico za mlade in tudi starejše pri aktivnostih likovne umetnosti.«
