Že sedem stoletij varuje Piran (FOTO)
Konec tedna so na že 20. Solinarskem prazniku predstavili vse, kar Piran povezuje s soljo. Tega pa ni malo, saj mu je sol stoletja radodarno rezala debelejši kos kruha. Prireditev je prepletena s praznikom sv. Jurija, zavetnika mesta.
Obudili so stare solinarske, kulturne, družabne, kulinarične in ne nazadnje tudi religiozne dogodke, ki so spremljali solinarje, ko so nekoč pomladi iz mesta odšli v soline pripravljat solna polja ali kavedine in tako začeli novo solinarsko sezono.
Uslišana prošnja
Rimski vojak in mučenec sv. Jurij je eden najbolj čaščenih svetnikov v Evropi. Je zavetnik držav in mest, pri nas mu je posvečenih na desetine cerkva. Ker je po legendi 21. julija 1343 rešil Piran pred hudim neurjem, so ga tudi Pirančani vzeli za zaščitnika svoje župnije in mesta. Legenda pravi, da se je takrat nad mestom pripravljala strašna nevihta in je bilo, kot da se bliža sodni dan. Huda ura je na morju ujela dva ribiča, ki sta se oklenila zadnje možnosti – molitve. Med njo se jima je prikazal sv. Jurij in jima naznanil, da bo rešil njiju, Piran, Pirančane, njihove barke ter pridelke. In res se je neurje v trenutku poleglo.
Pirančani so podobo križa, ki je običajno upodobljen na ščitu sv. Jurija, vzeli za svoj grb. V čast in zahvalo, seveda pa tudi z namenom, da bo še naprej dovzeten za njihove prošnje, so mu že leta 1344 na griču nad mestom posvetili baziliko. Današnja cerkev sv. Jurija je zdajšnjo podobo dobila po baročni prenovi leta 1637. Kako močno so spoštovali svojega patrona, pove tudi določilo v srednjeveških statutih Pirana, saj so z denarno kaznijo, večjo od običajne, kaznovali vsakega, ki je na svetnikov god preklinjal njega, boga, sv. Marijo ali župana.
Praznik krajanov
Svojega zaščitnika so Pirančani počastili že v petek ob prazniku Krajevne skupnosti Piran. Meščani so dopoldne organizirali čistilno akcijo in prizadevno okrasili Tartinijev trg z okolico z girlandami oziroma venčki iz vejic. Popoldne so na Zelenjavnem trgu v prazničnem vzdušju priredili tombolo po piransko in tekmovanje v vlečenju vrvi.
Sledila je prava piranska fešta z brezplačno pogostitvijo sardelic, sipinega golaža in seveda kozarčkom malvazije. Pirančani so se dobro razpoloženi ob glasbi tudi zavrteli in ugotavljali, da bi se takšnih druženj zagotovo razveselili tudi poletni gostje mesta.
Živahno je bilo po Piranu v soboto in nedeljo. Na Tartinijevem trgu res ni manjkalo vsega, kar je povezano s soljo, morjem in srednjeveškim mestom. Na stojnicah so se predstavili pomorski muzej, akvarij, Italijanska skupnost Giuseppe Tartini Piran, Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot, Društvo prijateljev zakladov sv. Jurija, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan, Mestna knjižnica Piran, Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce, Morska biološka postaja Piran.
Nastopila je vrsta kulturnih društev, vrstila so se predavanja o restavratorstvu, gradnji s kamni, delavnice in igre za otroke, solinarske malice, pekli so kroštole … V nedeljo je s Tartinijevega trga krenila procesija, v kateri so 350 let star kip sv. Jurija nesli do cerkve sv. Jurija. Tam je bila slovesna maša, ki ji je sledilo druženje v bližnjem pastoralno-kulturnem centru.
1343. leta je po legendi rešil ribiča in Piran.
Solinarska družina
Posebna atrakcija praznika je solinarska družina italijanske skupnosti. Njeni člani so že veliko rodov tesno povezani s piransko soljo. Predstavili so se v solinarskih oblačilih in obiskovalcem pripovedovali o nekdanjih pripravah na odhod v soline, o delu solinarjev ter o doživetjih ob kupih pridelane soli na koncu sezone. Vsi upajo, da bo letošnja solinarska sezona precej boljša od lanske.
Poudariti velja, da je pridobivanje soli že skoraj zamrlo, zadnji dve desetletji pa ga uspešno obujajo. Odločitev, da jo v Sečoveljskih solinah še naprej pridelujejo na stoletja star način, o katerem obstajajo najstarejši zapisi iz 13. stoletja, se obrestuje. Zaradi svoje kakovosti si vse bolj odločno odpira pot v svet, in to ne samo kot običajna kuhinjska sol, ampak tudi kot sol sladokuscev. To še zlasti velja za solni cvet. Piransko sol prodajajo že 30 državah, od Japonske do ZDA, uspešno se prebija tudi v lonce najslavnejših svetovnih kuharjev.
