Število beguncev preseglo milijon (FOTO)
Kopičenje ruske vojske na obrobju Kijeva in satelitski posnetki večkilometrskih vojaških konvojev kažejo na to, da se Ukrajini obetajo še grozovitejši dnevi in noči. Župan Kijeva Vitalij Kličko je v objavi na spletu izpostavil: »Pripravljeni smo, branili bomo Kijev! Kijev stoji in bo obstal.« A imajo ruski borci na drugi strani številnejšo in eno najbolj usposobljenih vojska na svetu.
Zgodilo se je nepričakovano
Sedem dni po vojaškem napadu svet še naprej obsoja rusko agresijo, na naših tleh pa med drugim odmeva uničenje slovenskega konzulata v Harkovu. Tega so sesuli v torek, ko so Rusi, čeprav trdijo, da so njihove tarče le vojaški objekti, bombardirali osrednji mestni trg. Uničenje so potrdili na slovenskem zunanjem ministrstvu, poškodovanih pa ni bilo, saj je bil konzulat v času napada prazen.
Po poročanju tujih medijev, ki se sklicujejo na ukrajinske oblasti, je bilo samo v omenjenem mestu s 16 manevrirnimi raketami na civilne objekte ubitih več deset ljudi. Župan Harkova Igor Terehov je prav tako potrdil civilne žrtve, izpostavil pa, da je »Harkov rusko govoreče mesto. Vsak četrti prebivalec ima sorodnike v Ruski federaciji. Vendar je odnos mesta do Rusije danes popolnoma drugačen, kot je bil včasih.« »Nikoli nismo pričakovali, da se to lahko zgodi. Popolno uničenje in genocid nad ukrajinskim narodom, to je neoprostljivo,« je še zapisal prvi mož mesta.
Evropa se je tokrat hitro zganila
Opozorila, da vojna ne bo povzročila le velikega uničenja Ukrajine in nepotrebnih žrtev, temveč bo zaradi bežečih pred vihro prizadela tako rekoč vso Evropo, se le po tednu že kažejo za kako upravičena. A se je tokrat zelo hitro zganil in tudi izkazal evropski birokratski stroj. Evropska komisija je namreč včeraj prvič v zgodovini predlagala uporabo evropske zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito. Pravica do začasne zaščite vključuje dovoljenje za bivanje ter dostop do trga dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani je bil včeraj že drugi shod v podporo Ukrajini, tokrat pod okriljem vlade. Zbrane je nagovoril tudi ukrajinski veleposlanik v Ljubljani Mihajlo F. Brodovič. »Do danes je bilo ubitih več kot dva tisoč civilistov. To je velika tragedija. Usoda Evrope se zdaj odloča v Ukrajini. Ukrajina je aktivirala svojo pravico do samoobrambe. Borili se bomo in branili našo domovino. Naše oborožene sile in naši ljudje izkazujejo junaštvo brez primere. Teritorialni obrambi se je pridružilo na več deset tisoč Ukrajincev. To, kar se dogaja v Ukrajini, je vojaški zločin, to je genocid nad ukrajinskim narodom. Računamo na ustrezen odziv mednarodne skupnosti.« Zahvalil se je svojim partnerjem, Sloveniji in predsedniku vlade za takojšen odziv ter ukrajinski skupnosti v Sloveniji za podporo.
Število pred vojno bežečih pa je že preseglo milijon. Toliko se jih je do zdaj zateklo v sosednje države (in nekateri tudi naprej), število razseljenih v matični državi pa je še precej večje.
Delova novinarska ekipa, ki je bila včeraj v kraju Vyšné Nemecké na slovaško-ukrajinski meji, je poročala, da se je na mejnem prehodu zbralo precej ljudi, ki čakajo ukrajinske sorodnike in prijatelje, da se prebijejo na varno stran meje. Več je tudi zbirnih centrov za humanitarno pomoč. Del pomoči razdelijo ljudem, ki pridejo čez mejo, zbirajo pa tudi nujne potrebščine, da jih bodo kmalu s tovornjakom odpeljali v Kijev. Pred mejnim prehodom so sicer nekajstometrske kolone avtomobilov iz številnih evropskih držav. Nekaj je tudi Ukrajincev, ki delajo v tujini, a zdaj nočejo domov, ker bi se morali pridružiti vojski. Raje na slovaški strani čakajo na sorodnike (ženske in otroke), da jih odpeljejo na varno.
Zunanje ministrstvo je po napadu na ukrajinsko mesto Harkov, v katerem je bil uničen tudi konzulat Republike Slovenije, na zagovor znova poklicalo veleposlanika Ruske federacije Timurja Ejvazova in mu izročilo protestno noto z zahtevkom za opravičilo in povrnitev nastale škode. »Gre za grobo kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic, poleg tega pa je uničevanje civilnih tarč vojni zločin,« so sporočili z zunanjega ministrstva.
Kot so še poročali, na omenjeni prehod po večini prihajajo ženske. So objokane, saj so za seboj pustile može. Nekatere pričakajo prijatelji, toda številne šele na Slovaškem začno iskati prevoz naprej. Od tam se jih veliko odpravi proti Avstriji in Nemčiji. Na mejnem prehodu je šotor postavilo veliko dobrodelnih organizacij, ki ponujajo hrano in obleke.
