BOMBONI

Že Tito je lizal bašeljske štoflce

Preddvorski Štoflcfest je praznik malih slaščic in posebnih bombonov. Recept za slednje se ni ohranil, nekaj pa še vedo.
Fotografija: Sodobna različica FOTO: Primož Hieng
Odpri galerijo
Sodobna različica FOTO: Primož Hieng

Vrt gradu Dvor v središču Preddvora je na predpočitniški konec tedna že tretjič gostil festival bombonov Štoflcfest. To ni le praznik malih slaščic, temveč izjemen dan za vso družino. Festivalsko dogajanje namreč povezuje in združuje lokalna društva, ki se predstavljajo z zabavnim programom. Za najmlajše so pripravili številne zabavne igre, ustvarjalne delavnice, tekmovanja, predstave in še vrsto drugih doživetij. Rdeča nit pa so bili seveda raznovrstni bomboni, sladkorna pena in druge male slaščice.

Festivalsko dogajanje so odprli Repki, raperska glasbeno-animacijsko plesna predstava z Rokom Terkajem, Igorjem Saksido in plesalci plesne šole Artifex. Zaključila ga je lutkovna predstava Lev in miška Lutkovnega gledališča Tri in Lutkovne skupine Bobek.

Na Štoflcfestu je za celotno festivalsko ponudbo veljala valuta štoflc. En štoflc je bil vreden en evro. Vstopnine ni bilo, cena za udeležbo na vseh animacijah pa je znašala tri štoflce. Menjalnice so postavili na informativnih točkah pri vhodih na vrt gradu Dvor.

Florjan Sušnik z gradu Dvor s svojo potujočo trgovino FOTO: Primož Hieng
Florjan Sušnik z gradu Dvor s svojo potujočo trgovino FOTO: Primož Hieng

Festival je dobil ime po štoflcih, bombonih, ki so jih v preteklosti izdelovali v gostišču v Bašlju, vasici, ki leži ob cesti med Preddvorom in Golnikom. S štoflci so se v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja sladkali ljudje od blizu in daleč, nad njimi je bil menda navdušen celo nekdanji predsednik Josip Broz - Tito, uspešno pa so šli v promet tudi na smučarskih skokih v Planici.

Žal se originalni recept za njihovo izdelavo ni ohranil, saj v preteklosti ni nihče pomislil na to, da bi ga zapisal, kaj šele, da bi se njihova proizvodnja ohranila do današnjih dni. »Nekaj pa le vemo,« je povedal Zoran Puc iz Turističnega društva Kokra, ki je pripravilo prikaz izdelave štoflcev. »V ponev damo sladkor, ki mora karamelizirati, po želji pa lahko dodamo razne okuse, na primer kavo, ingver, brusnice, ananas, žajbelj ali kaj drugega, vendar morajo biti vse te sestavine suhe. Iz karamele naredimo tanko klobaso, nato pa jo narežemo na kak centimeter dolge kose. Tako dobimo štoflce, ki so zares podobni pravim zamaškom. Bomboni so trdi in okusni za lizanje.«

Zoran Puc je prikazal izdelavo štoflcev. FOTO: Primož Hieng
Zoran Puc je prikazal izdelavo štoflcev. FOTO: Primož Hieng

Menjalnica FOTO: Primož Hieng
Menjalnica FOTO: Primož Hieng

Peno izumil zobar

Če je Štoflcfest praznik bombonov in malih slaščic, potem ne moremo mimo sladkorne pene, ki je pri otrocih še vedno zelo priljubljena. Še največ je prodajo na raznih sejmih skupaj s pisanimi baloni in v cirkusih.

Pokukali smo v wikipedijo, ki med drugim postreže z zanimivimi podatki: »Sladkorna pena je sladkarija, izdelana iz sladkorja. Prodaja se predvsem na raznih sejmih. Leta 1830 jo je izumil neki ameriški zobozdravnik. V posebni napravi za izdelavo sladkorne pene se običajen sladkor segreje, utekočini in ob uporabi centrifugalne sile iztisne skozi zelo majhne šobe. Tako nastale niti niso kristalizirane kot vhodna sestavina, ampak amorfne, zato so mehke kot vata. Zaradi izgleda se sladkorju pogosto doda barvila. Sladkorna pena pospešuje nastanek kariesa.«

Na Štoflcfestu je sladkorno peno ponudil Fredi Dobrovoljc iz Domžal, ki pravi, da se je pri nas pojavila pred več kot 80 leti. »Otroci jo imajo še vedno zelo radi,« meni Dobrovoljc. »Poleg posebne naprave za izdelavo potrebujemo še sladkor, za izboljšanje okusa in videza pa uporabljamo ustrezne arome in živilske barve. Taka sladkorna pena je zares okusna.«

Fredi Dobrovoljc je ponudil sladkorno peno. FOTO: Primož Hieng
Fredi Dobrovoljc je ponudil sladkorno peno. FOTO: Primož Hieng

Za štiri štoflce so v prikolici podjetja Mama Paula z Britofa pri Kranju ponujali točen sladoled z različnimi prelivi in posipi, na voljo pa so bili še butični sladoledi, ki jih izdelujejo. Ob pogledu na logotip in ime se verjetno poraja vprašanje: Pa zakaj ravno Mama Paula?

»Odgovor je preprost,« pravi Hana Kotar, ki vodi in usmerja Mamo Paulo. »Moja stara mama je bila Pavla. Pred dvema letoma smo ob odprtju kavarne v centru Supernova Kamnik prišli na idejo, da bi kavarno poimenovali po njej. Bili sva zelo povezani. Ravno pri njej sem se naučila peči potico, štrudelj in veliko drugih dobrot. Verjetno sem prav zaradi nje dobila veselje do ustvarjanja v kuhinji. Ime nam je bilo všeč, ker za njim stojijo tradicija in domačnost ter nekaj novega, zanimivega in drugačnega. V podobo logotipa smo ujeli njen obraz in s tem dodali piko na i celostni podobi.«

Osvežitev s sladoledom Mama Paula FOTO: Primož Hieng
Osvežitev s sladoledom Mama Paula FOTO: Primož Hieng

Dogajanje na Štoflcfestu je bilo pestro in zanimivo, saj so za najmlajše pripravili kup zabavnih iger in tekmovanj ter tudi čebelarske, likovne in še vrsto drugih ustvarjalnih delavnic. Poleg tega so v program vključili štafetne in vodne igre, vožnjo s kimpežem in zabavo na lesenem vrtiljaku. Sodelovali so tudi domači gasilci, člani Prostovoljnega gasilskega društva Preddvor, ki so najmlajšim pokazali nekaj gasilskih spretnosti in veščin.

Leseni vrtiljak je navdušil otroke. FOTO: Primož Hieng
Leseni vrtiljak je navdušil otroke. FOTO: Primož Hieng

Štoflcfest torej ni le praznik nekdaj priljubljenega bombona iz bližnjega Bašlja, temveč odlična zabava za vso družino. Vse skupaj se je dogajalo v parku gradu Dvor, a so si obiskovalci lahko ogledali tudi notranjost, to je sobane in opremo lepo urejenega gradu. 

Napoj za lepoto Sneguljčice FOTO: Primož Hieng
Napoj za lepoto Sneguljčice FOTO: Primož Hieng
Kolo sreče je bilo radodarno. FOTO: Primož Hieng
Kolo sreče je bilo radodarno. FOTO: Primož Hieng

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije