Že tretjič jim bodo vzeli zemljo (FOTO)
Država je ponosno razgrnila načrte za nadgradnjo železniške proge med Ljubljano in Kranjem. In kot vse kaže pozabila na to, kaj bo železna cesta prinesla domačinom in kako močno bo zarezala v njihova življenja.
8–10 evrov ponujajo za odkup zemlje.
»Železnica nam bo vzela najboljšo zemljo. Ob tri hektare bomo, skupaj imamo namreč 13 hektarjev obdelovalne zemlje. Ker pa bo šla železnica skozi obstoječi gozd, ga bodo kratko malo posekali. Ker gozda ne bo več, bo veter na tem območju postal močnejši in odkrival bo strehe,« je na nesmotrnost, predvsem pa na totalno ignoranco do tamkajšnjih kmetov opozorila Barbara Šnuderl, ki smo jo obiskali v vasi Gorenja vas - Reteče. Od kmetije živijo trije, pri hiši pa je 40 krav, na vsake dva dni dobijo 1600 litrov mleka. Na zemlji, ki bi jo izgubili, danes raste koruza, tam so tudi silosi za hrano za krave.
200 kompozicij na dan
Kaj jim grozi, so sicer že slišali, ni jih pa nihče obveščal. Po letošnjem sestanku v Svetem Duhu pri Škofji Loki je postalo vse jasno. »Jaz bom ob dva hektarja zemlje, skupaj jih imam deset,« pa nam je povedal kmet Jože Jenko. »Vsekakor je žalostno, ker nam bo železnica v nekaj več kot sto letih že tretjič razdelila in presekala ta naš kraj: okoli leta 1900 se je zgodilo prvič, leta 1960 je sekala parcele, zdaj jih bo spet. Zemlja pa bo samo še bolj razdrobljena. Veste, jaz imam svoja leta, počasi bo čas, da gremo tja, kamor gredo vsi: a mene bolj skrbi to, da bodo naši otroci jedli le še uvoženo hrano; da, tudi na to bi morali misliti,« je opozarjal Jože.
Čudi me, da projektanti niso predlagali več tras.
Tamkajšnji živelj se je seveda obrnil na direkcijo za infrastrukturo, pisali so pripombe tako na sedež krajevne skupnosti kot na Občino Škofja Loka.
»Trenutno je tako, da sta dve tretjini v naši krajevni skupnosti za to, da se železnica prestavi iz vasi. A kot rečeno, če se to zgodi, izgubimo najboljšo zemljo. Obenem bo naša zemlja ostala na drugi strani nove proge. Prehod je namreč planiran v Retečah, kar pomeni, da bomo morali, da bi prišli do svojih obdelovalnih površin, namesto dozdajšnjega pol kilometra prevoziti tri kilometre; to bi nam močno podražilo kmetovanje,« je nadaljeval Jože. »Čudi me, da projektanti niso predlagali več tras, zaradi česar bi imeli več prostora za iskanje optimalne rešitve. Po edini varianti bo šla proga čez Sorško polje, ki ga mnogi tudi iz Ljubljane izkoriščajo za sprehode, kolesarjenje; še več, samo polje je vodovarstveno območje,« pa se je pridružil kmet Avguštin Vinko, ki je prav tako spomnil, da bo šlo po tej progi približno 200 vlakov na dan, a ne le s petimi vagoni, ampak bodo to precej večje kompozicije.
Arogantne službe
»Od hiše do hiše so hodili projektanti, ki so predstavljali projekt. Ampak ne na način, ali projekt bo, postavili so nas pred golo dejstvo, da projekt bo, in ker ni bilo dodatnih rešitev, ampak je bila samo ena, so nam tudi zdiktirali, kje bo proga šla. Svetovali so nam, naj si poiščemo cenilca zemlje. Medtem pa so na nekaterih parcelah brez vsakršne vednosti lastnikov že preverjali, za kakšno zemljo gre,« je domačinka Barbara Šnuderl uperila prst na aroganco pristojnih služb.
Veliko denarja
Investicijska vrednost za nadgradnjo celotne proge med Ljubljano in Jesenicami znaša 1,74 milijarde evrov brez DDV. Odsek med Medvodami in Škofjo Loko je ocenjen na sto milijonov evrov. Zaključek nadgradnje proge je za zdaj predviden leta 2030. Projektanti računajo, da bi se potovalni časi lokalnih potniških vlakov med Ljubljano in Kranjem po nadgradnji proge z okoli 30 minut skrajšali na 25 minut, še bolj pa naj bi bilo pomembno dejstvo, da bo zaradi večje zmogljivosti proge mogoče uvesti 15-minutni takt.
Med osem in deset evrov bi dobili za kvadratni meter, kar je, kot pravijo, nič v primerjavi s tem, kaj so za to zemljo naredili in kaj jim je dala.
Če se potemtakem uresniči ta črna napoved, se bo, vsaj glede na izkušnje kmetov, znova zgodilo, da bo ob posameznih delih proge ostalo nekaj metrov zemlje, ki je pač ne bodo odkupili, s takšno liso pa tudi kmet pri najboljši veri ne bo več vedel, kaj bi z njo. »Ko so namreč nazadnje razdelili zemljo, sem na eni strani ohranil 40 neodkupljenih kvadratnih metrov, na drugi pa 22,« je opozoril Jože.
»Če izberejo to traso, bo nekaj kmetij zanesljivo propadlo. Marija Terezija je pred skoraj 200 leti vse pogozdila. Že prej sem rekla, da nam bo veter strehe odnašal. Pa to še ni vse: ob močnem vetru nam bo spihalo zemljo, padla pa bo tudi kakovost pitne vode,« je sklenila Šnuderlova in samo še pogledala v tla. Hrbet jim je obrnila tudi lokalna Komunalno-ekološka lista, v oporo in pomoč kmetom je ostala le še civilna iniciativa, vodi jo Maja Lipar.
