Zelena bukev pomeni pravo pomlad

Končno je aprilski dež marsikje namočil presušen površinski sloj tal. Padavine so bile obilnejše v zahodnem delu Slovenije. Od začetka aprila je v višjeležečih predelih severozahodne Slovenije ponekod padlo več kot 70 mm dežja. V smeri proti vzhodu ga je bilo manj, med 10 in 20 mm. Tudi Obala ga je dobila okrog 40 mm. Dež je ozelenil pokrajino in namočil presušena polja.

Zgodnji toplotni skok čez prag

Letos je bil vegetacijski temperaturni prag 5 °C v osrednjem delu Slovenije presežen skoraj mesec dni prej kot običajno, v Ljubljani 17. februarja in na severovzhodu države 26. februarja. Čeprav je bilo po teh datumih še več krajših obdobij z nekoliko nižjimi temperaturami zraka, je kriterij za določitev prestopa temperaturnega praga ostal izpolnjen. V agrometeorologiji je prag presežen, ko v prvi polovici leta šest ali več zaporednih dni povprečne temperature zraka ne padejo pod temperaturo praga. Zelo verjetno je, da v aprilu povprečne temperature zraka ne bodo več padle pod 5 °C, vsaj ne za daljše obdobje. Ob zgodaj preseženem temperaturnem pragu je vegetacija prehitevala z razvojem.

Zadnje dni tudi v osrednji Sloveniji lahko opazujemo olistanje divjega kostanja, ki je ozelenel več kot 10 dni prej kot povprečno, prve liste razvijata lipa in breza, v gozdu zeleni bukev. Cvetijo jablane, hruške pa so po razvoju nekaj dni pred njimi. A poznoaprilski mraz še vedno lahko preseneti živahno vegetacijo. Spomnimo se pozeb 26. aprila 2016 in 21. aprila 2017. Lani je bil temperaturni prag 5 °C presežen več kot mesec dni pozneje od letošnjega, tudi vegetacija je zaostajala v primerjavi z letošnjo, a je nenaden dvig temperature po nastopu praga povzročil, da je bil že čez nekaj dni presežen temperaturni prag 10 °C.

Zelena bukev

Navadna bukev je naravno razširjena v večjem delu srednje in zahodne Evrope. V Sloveniji uspeva do gozdne meje na nadmorski višini okoli 1500 m. Ni je na Primorskem, redkejša je na Krasu in v panonskem svetu. Ima koničaste listne popke, ki so na drevesu vidni že jeseni. Spomladi popki nabreknejo, rjave ovojne luske se odprejo, pokaže se zelena barva listov. Olistanje bukve označuje začetek prave pomladi. Ko bukev olista, so tla dovolj ogreta za sajenje krompirja. Ta čas je močno odvisen od temperaturnih razmer in posredno od nadmorske višine. Za Slovenijo velja, da olistanje bukve na vsakih 100 višinskih metrov zaostaja v povprečju za 2,9 dneva. Na območjih z zelo razgibanim reliefom so lahko višinski gradienti celo večji. Lani je olistanje v osrednji Sloveniji nastopilo okrog 15. aprila, z nekajdnevnim zamikom pa na vzhodu.

Pokrita čebula

Marčna toplota je marsikoga spodbudila, da se je odločil za hitro sajenje čebulčka, pospešila je razvoj česna in čebule. V toplih razmerah se je razvila porova zavrtalka, zato svetovalci za varstvo rastlin priporočajo pokrivanje s koprenami ali protiinsektnimi mrežami, da ne bo odlagala jajčec. Porova zavrtalka je najpomembnejša škodljivka čebulnic pri nas. Poleg pora napada čebulo, šalotko, česen in drobnjak. Ima dva rodova na leto. Muhe prve generacije v toplejših letih in območjih letajo že konec marca. Letajo približno mesec dni, v hladnejših letih in območjih se pojavljajo še maja. Velike so od 4 do 5 mm, pretežno črno-sive barve, jajčeca odlagajo v listno tkivo. Po nekaj dneh se izležejo ličinke, ki so umazano bele. Škoda nastane, ko se te zavrtajo v liste čebulnic. Rastline so zato drobnejše in slabše kakovosti, zvijajo liste in polegajo. Poškodovani listi so pogosto površinsko razbrazdani in na čebulicah se pogosto pojavijo razpoke. Znamenja na napadenem česnu so pogosto manj izrazita kot na čebuli. Pomembno je, da nalet škodljivke pravočasno opazimo. Zaznamo ga po svetlih v vrsto nanizanih vbodih na listih. S sajenjem čebulčka ali sadik pora, potem ko je let prve generacije muhe mimo, se izognemo napadu škodljivke.