PRED ODBOROM
Zelena luč kandidatu za finančnega ministra
V prihodnjih proračunih bo ključni dejavnik povečevanje prihodkovne strani.
Odpri galerijo
Andrej Bertoncelj FOTO: Leon Vidic, Delo
LJUBLJANA – Odbor DZ za finance je predstavitev kandidata Andreja Bertonclja za ministra za finance ocenil kot ustrezno. Bertoncelj je med prioritetnimi nalogami izpostavil nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, celovito davčno prestrukturiranje, stabilno delujoč finančni sistem in prenovo strategije upravljanja naložb države. »Slovenija mora ostati ekonomsko uspešna in socialna država,« je kot svoje vodilo izpostavil Bertoncelj ter dodal, da bo ministrstvo za finance pod njegovim vodstvom »delovalo v smeri zagotavljanja stabilnega javnofinančnega okolja, dobro delujočega finančnega sistema ter soustvarjanja stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja«. Slovenija je po njegovem dobro na poti javnofinančne konsolidacije in to pot namerava nadaljevati. Več pa bo treba narediti pri zmanjševanju strukturnega primanjkljaja in dolga sektorja država. Cilj je, da slednji pade pod 60 odstotkov BDP. »Tako si lahko Slovenija zagotovi fiskalni prostor za proticiklično delovanje,« je menil.
V prihodnjih proračunih bo ključni dejavnik povečevanje prihodkovne strani. Ob tem je za proračun Bertoncelj za leto 2019 opozoril, da se bodo sprostili varčevalni ukrepi na področju plač v javnem sektorju, na plačnih postavkah pa manjka približno 100 milijonov evrov. Črpanje evropskih sredstev poteka prepočasi, učinki večjih transferjev na področju sociale letno dosegajo 100 milijonov evrov. »Nemudoma bo treba zavihati rokave,« je orisal in dejal, da bo priprava sprememb proračuna za prihodnje leto njegova prva prioritetna naloga. Na vprašanja opozicije, ali bo ob vseh napovedanih ukrepih z različnih področij, ki so predvideni v koalicijski pogodbi, spoštoval fiskalno pravilo, je odgovoril pritrdilno. »Koalicijska pogodba je zame usmeritev. Poraba bo v okviru naših zmožnosti: če bo BDP rasel kot sedaj, bomo imeli bistveno več manevrskega prostora.« Na področju davkov, kjer se obeta »celovito in proračunsko nevtralno davčno prestrukturiranje«, se obeta sprememba davka na nepremičnine in davka na motorna vozila. Napovedal je predloge, ki bodo nastali na osnovi premisleka in strokovnih argumentov. »Najti moramo uravnoteženje oz. primerno rešitev tako za obdavčitev dela kot kapitala,« je dejal. Treba je povečati učinkovitost pobiranja davkov in zgraditi pravičen davčni sistem.
Glede davka na motorna vozila je povedal, da gre za spremembe v sklopu zelene reforme. Združili bi davek na motorna vozila in davek na luksuzna vozila, strokovne podlage so že pripravljene. Glede nepremičninskega davka je napovedal nevtralni učinek za ljudi in pozitivnega za podjetja ter izpostavil, da je treba najprej urediti evidence. Glede obdavčitve premoženja je povedal, da verjetno ne bo »ekstremnih posegov«, glede postavitve spodnje meje efektivne davčne stopnje za podjetja pri petih odstotkih pa je dejal, da bi bilo treba ob morebitni uveljavitvi postaviti neko prehodno obdobje.
Bertoncelj, ki je sedaj član uprave SDH, je napovedal prenovo strategije upravljanja kapitalskih naložb in ustanovitev demografskega rezervnega sklada. Demografski trendi so po njegovem skrb vzbujajoče. Glede obsega državnega premoženja je dejal, da bo treba najti konsenz, katero premoženje je strateško. Ob kadrovski podhranjenosti vodilnih v SDH je napovedal, da bo kot minister nemudoma sprožil postopke za iskanje novih nadzornikov SDH. Uprava pa je pod domeno nadzornega sveta in »v to se ne bo vmešaval«, je zagotovil.
Ministrstvo bo aktivno sodelovalo pri izvedbi načrtovanih strukturnih reform, saj imajo te, kot je dejal, »pomembne javnofinančne posledice«. Ključni ukrepi so po njegovem ukrepi na trgu dela. »Ti bodo zagotavljali nadaljnje zniževanje brezposelnosti, hitrejši vstop mladih na trg dela in počasnejši izstop starejših,« je dejal in dodal, da morajo odpraviti tudi vrzeli pri kadrih in kompetencah. V finančnem sistemu je po njegovem treba zagotoviti večjo podporo bančnega sistema gospodarstvu. Omenil je zaključek prodaje NLB in Abanke v letih 2018 in 2019 ter krepitev vloge urada za preprečevanje pranja denarja. Glede privatizacije obeh bank je »prosil za razumevanje«, saj uprava SDH sodeluje v teh postopkih in je »zavezan k molčečnosti, sploh pa ne sme dajati cenovno občutljivih informacij«. Izboljšati je treba razmere, da bo Slovenija boljša na lestvicah konkurenčnosti. »Za Slovenijo je ključno, da izboljša konkurenčne pogoje in pogoje za izvoz,« je dejal in poudaril, da je izvoz ključni generator rasti. Rast dosega lepe številke, Bertoncelj ne deli mnenja nekaterih, da se gospodarstvo pregreva. Je pa opozoril, da »se na obzorju kažejo prvi znanilci umiranja«. Med pomembnimi stvarmi je omenil še povečanje donosov in dividend državnega premoženja, aktivno vlogo SID banke kot slovenske razvojne banke ter boljšanje odnosov z mednarodnimi institucijami. Ob aktualni izbiri guvernerja Banke Slovenije pa nima favorita, je dejal.
V prihodnjih proračunih bo ključni dejavnik povečevanje prihodkovne strani. Ob tem je za proračun Bertoncelj za leto 2019 opozoril, da se bodo sprostili varčevalni ukrepi na področju plač v javnem sektorju, na plačnih postavkah pa manjka približno 100 milijonov evrov. Črpanje evropskih sredstev poteka prepočasi, učinki večjih transferjev na področju sociale letno dosegajo 100 milijonov evrov. »Nemudoma bo treba zavihati rokave,« je orisal in dejal, da bo priprava sprememb proračuna za prihodnje leto njegova prva prioritetna naloga. Na vprašanja opozicije, ali bo ob vseh napovedanih ukrepih z različnih področij, ki so predvideni v koalicijski pogodbi, spoštoval fiskalno pravilo, je odgovoril pritrdilno. »Koalicijska pogodba je zame usmeritev. Poraba bo v okviru naših zmožnosti: če bo BDP rasel kot sedaj, bomo imeli bistveno več manevrskega prostora.« Na področju davkov, kjer se obeta »celovito in proračunsko nevtralno davčno prestrukturiranje«, se obeta sprememba davka na nepremičnine in davka na motorna vozila. Napovedal je predloge, ki bodo nastali na osnovi premisleka in strokovnih argumentov. »Najti moramo uravnoteženje oz. primerno rešitev tako za obdavčitev dela kot kapitala,« je dejal. Treba je povečati učinkovitost pobiranja davkov in zgraditi pravičen davčni sistem.
Združili bi davka
Glede davka na motorna vozila je povedal, da gre za spremembe v sklopu zelene reforme. Združili bi davek na motorna vozila in davek na luksuzna vozila, strokovne podlage so že pripravljene. Glede nepremičninskega davka je napovedal nevtralni učinek za ljudi in pozitivnega za podjetja ter izpostavil, da je treba najprej urediti evidence. Glede obdavčitve premoženja je povedal, da verjetno ne bo »ekstremnih posegov«, glede postavitve spodnje meje efektivne davčne stopnje za podjetja pri petih odstotkih pa je dejal, da bi bilo treba ob morebitni uveljavitvi postaviti neko prehodno obdobje.
Bertoncelj, ki je sedaj član uprave SDH, je napovedal prenovo strategije upravljanja kapitalskih naložb in ustanovitev demografskega rezervnega sklada. Demografski trendi so po njegovem skrb vzbujajoče. Glede obsega državnega premoženja je dejal, da bo treba najti konsenz, katero premoženje je strateško. Ob kadrovski podhranjenosti vodilnih v SDH je napovedal, da bo kot minister nemudoma sprožil postopke za iskanje novih nadzornikov SDH. Uprava pa je pod domeno nadzornega sveta in »v to se ne bo vmešaval«, je zagotovil.
Ministrstvo bo aktivno sodelovalo pri izvedbi načrtovanih strukturnih reform, saj imajo te, kot je dejal, »pomembne javnofinančne posledice«. Ključni ukrepi so po njegovem ukrepi na trgu dela. »Ti bodo zagotavljali nadaljnje zniževanje brezposelnosti, hitrejši vstop mladih na trg dela in počasnejši izstop starejših,« je dejal in dodal, da morajo odpraviti tudi vrzeli pri kadrih in kompetencah. V finančnem sistemu je po njegovem treba zagotoviti večjo podporo bančnega sistema gospodarstvu. Omenil je zaključek prodaje NLB in Abanke v letih 2018 in 2019 ter krepitev vloge urada za preprečevanje pranja denarja. Glede privatizacije obeh bank je »prosil za razumevanje«, saj uprava SDH sodeluje v teh postopkih in je »zavezan k molčečnosti, sploh pa ne sme dajati cenovno občutljivih informacij«. Izboljšati je treba razmere, da bo Slovenija boljša na lestvicah konkurenčnosti. »Za Slovenijo je ključno, da izboljša konkurenčne pogoje in pogoje za izvoz,« je dejal in poudaril, da je izvoz ključni generator rasti. Rast dosega lepe številke, Bertoncelj ne deli mnenja nekaterih, da se gospodarstvo pregreva. Je pa opozoril, da »se na obzorju kažejo prvi znanilci umiranja«. Med pomembnimi stvarmi je omenil še povečanje donosov in dividend državnega premoženja, aktivno vlogo SID banke kot slovenske razvojne banke ter boljšanje odnosov z mednarodnimi institucijami. Ob aktualni izbiri guvernerja Banke Slovenije pa nima favorita, je dejal.
