Zelena luč tudi za ministrska kandidata Stojmenovo Duh in Papiča

Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je bila uspešna na današnjem zaslišanju pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Da je bila predstavitev kandidatke ustrezna, je menilo devet članov komisije, štirje so bili proti.

Kandidatka za ministrico brez listnice, pristojno za digitalno preobrazbo, je že v predstavitvi pred člani odbora DZ za notranje zadeve zagotovila, da z ekipo ne bodo rušili tega, kar je bilo v preteklosti narejeno dobro.

Na vprašanje nekaterih članov odbora glede ocene dela prejšnjega ministra Marka Borisa Andrijaniča in vladne službe za digitalno preobrazbo je pojasnila, da težko poda oceno, saj ji preko spleta ni uspelo priti do konkretnejših informacij o sprejetih ukrepih. Kot so spomnili nekateri člani odbora, se je Andrijanič te dni mudil na vrhu v Davosu, novembra lani pa je v Sloveniji potekala tudi prva konferenca pobude Tri morja na temo digitalne preobrazbe.

Stojmanova Duh je dejala, da je tudi sama zelo aktivna v mednarodnem okolju in takšno sodelovanje podpira ter verjame, da se bo to še naprej nadaljevalo. Glede pobude pa je poudarila, da pri tem ne gre za strokovno srečanje, temveč tudi politično, gre tudi za zunanjo politiko neke države in je tako stvar dogovora.

Cilj, ki si ga je zastavila vlada, ki opravlja tekoče posle, da se Slovenija do leta 2026 prebije med najboljših pet na lestvici Desi, ki meri digitaliziranost gospodarstva in družbe, se ji zdi nerealen. Opozorila je, da imamo v Sloveniji še marsikateri del s slabo povezljivostjo.

»Sama se niti ne bi ukvarjala s tem, ali bomo mi top pet ali top sedem. Mislim, da je ključno to, da zagotovimo, da ima vsak prebivalec in prebivalka Slovenije, ne glede na to, kje živi, dostop do interneta, da ima javne storitve, ki jih lahko uporablja in da ima znanje, da te storitve izkoristi,« je povedala članom odbora.

Za izboljšanje digitalne razvitosti občin in podeželja so nam po besedah Stojmenove Duh na voljo različni viri za izboljšanje infrastrukture, tudi načrt za okrevanje in odpornost. V okviru Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenija so dobro sodelovali s Skupnostjo občin Slovenije, tako da dobro pozna težave in izzive, s katerimi se občine in lokalne skupnosti soočajo. Treba jih je podpreti z znanjem in finančnimi sredstvi, je prepričana nekdanja izvršna direktorica digitalnega inovacijskega stičišča.

Glede podeželja se ji zdi ključno to, da ima vsakdo dostop do interneta. A pri tem se ne smemo ukvarjati samo s kmetijstvom, ljudem na podeželju je treba omogočiti tudi dostop do ustrezne oskrbe, izobraževanja in kulturnih vsebin, je pojasnila.

Uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovnih šolah ne podpira oz. ga podpira zgolj za določene programe v srednjih šolah. Tako sama kot nekateri učitelji in predavatelji, s katerimi se je pogovarjala, se zavzemajo za to, da se posodobijo učni načrti in da se vsebine, ki zajemajo digitalno pismenost, vključi v obstoječe predmete.

Tako kot nekateri člani odbora je opozorila na nevarnost zasvojenosti z zasloni med mladimi. »Se strinjam, da je treba začeti z najmlajšimi, to pa ne pomeni, da so otroci na telefonu in brskajo po internetu,« je pojasnila kandidatka za ministrico. Predvsem se ji zdi primerno, da se med mladimi spodbuja delo z algoritmi, kar pomeni reševanje problemov. »In mi moramo spodbujati tak način razmišljanja,« je dejala.

Uspešen tudi kandidat za izobraževanje Papič

Kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je s predstavitvijo prepričal odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Predstavitev nekdanjega rektorja ljubljanske univerze je kot ustrezno ocenilo devet članov omenjenega odbora, kot neustrezno pa pet. Na predstavitvi pred odborom DZ je Papič med drugim izpostavil potrebo po oblikovanju bele knjige (strateškega dokumenta o delovanju izobraževalnega sistema) tudi na področju univerzitetnega izobraževanja, kjer bodo strokovnjaki določili smernice za naslednje desetletno obdobje. Napovedal je tudi spremembe pri sistemu nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v osnovnih šolah. Po njegovih besedah bi se, podobno kot se v srednji šoli rezultati mature, tudi rezultati NPZ deloma upoštevali kot kriterij za sprejem v srednješolske oz. gimnazijske programe. Kot je dejal, se je treba pripraviti tudi na morebiten nov val epidemije covida 19, ob tem pa oceniti obseg posledic zapiranja šol v preteklih epidemičnih valovih.

Po uvodni predstavitvi je Papič odgovarjal na vprašanja članov odbora. Na vprašanje glede bega možganov je odgovoril, da situacija ni zaskrbljujoča, je pa dejstvo, da iz Slovenije odhajajo najboljši: »Ni jih veliko, a so najboljši«. Rešitev vidi v zagotavljanju boljših pogojev za delo pri nas. Napovedal je, da bodo okrepili mehanizem projektov za privabljanje slovenskih raziskovalcev iz tujine. Na vprašanje o brezplačni prehrani v šolah pa je odgovoril, da s tem le sledijo konceptu brezplačnega šolstva. Meni, da pri nekaterih študijskih smereh ni zadostne stimulacije, da bi se mladi odločali zanje. Rešitve pomanjkanja zaposlenih v nekaterih poklicih ne vidi v povečanju števila vpisnih mest, ampak je po njegovih besedah treba zagotoviti več prostora na fakultetah, v učnih načrtih pa imeti več prakse in dobre mentorje. Opozoril je, da je v šolstvu veliko sistemskih težav, ki se ne dajo rešiti s povečanjem vpisa. »Nisem pristaš enostranskih ukrepov, ker ne odgovarjajo na težave. Sistemski ukrepi pa zahtevajo več časa,« je povedal.

Na vprašanje opozicije o tem, ali zagovarja zasebno konkurenco javnim šolam, je Papič odgovoril, da mora biti javno šolstvo osnova in hrbtenica vsega šolstva. »Nihče ne nasprotuje koncesionarjem, morajo pa biti pravila jasna za vse,« je opozoril. Povedal je, da bi morali konkurenco zagotavljati z več visokokakovostnimi univerzami, ki temeljijo na vrhunskem mednarodno primerljivem znanstveno-raziskovalnem delu. »Konkurenca ni število podeljenih diplom, ampak diplome, ki zagotavljajo dober kader,« meni. Prepričan je, da imajo slovenske javne univerze na področju znanstvenega raziskovanja hudo konkurenco v svetu, v Sloveniji pa ne.

Papič je v izjavi za medije pred predstavitvijo razkril tudi imeni državnih sekretarjev na ministrstvu. Funkciji bosta po njegovih besedah opravljala Matjaž Kranjc in Darjo Felda, ki bi bil po poročanju nekaterih medijev po napovedani spremembi zakona o vladi lahko kandidat za ministra za vzgojo in šolstvo. Prva kandidatka za ministrico tega resorja Amalija Žakelj je namreč umaknila soglasje za kandidaturo. Napovedana sprememba zakona o vladi poleg omenjenega resorja predvideva še novo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga bo po napovedih vodil Papič.

Že pred njima so bili uspešni Matjaž Han, Matej Arčon in Aleksander Jevšek. Zaslišanje Arčona se je hitro končalo, Hanovo pa je bilo podrobnejše. Več o tem preberite tukaj.