Žena Miho podpira pri slačenju Slovenk (FOTO)
Miha Kacafura, letnik 1955, po poklicu inženir elektrotehnike, diplomirani ekonomist in magister poslovnih ved, zadnji dve leti uživa pokoj, a vseeno ne miruje. Odkar je v roke prvič vzel fotoaparat, to je bilo pred slabimi 55 leti, ga je tako zelo prevzel, da je fotografija postala njegov užitek.
Pri mariborskem Fotoklubu, kjer opravlja funkcijo podpredsednika, je eden najbolj dejavnih članov, njegova poslastica pa žensko telo. Doslej je imel že sedem razstav, z eksplicitnimi vsebinami pa tri. Vse v zadnjem obdobju korone. »Konec preteklega stoletja, ko sem v roke dobil prvi digitalni fotoaparat, me je zadeva tako zelo prevzela, da sem se odločil s fotografijo ukvarjati več kot le amatersko,« uvodoma pojasni eden največjih mariborskih džentelmenov. Tako je namreč tudi videti in takšno je tudi njegovo obnašanje.
Tudi razočaran
Fotografiranje ženskih teles mu nikoli ni bilo tuje. »To sem počel že v srednji šoli, po kratki pavzi, s pojavom digitalne tehnike, pa sem se vrnil k t. i. koreninam.«
Na zadnji razstavi, Nimfe našega časa, ki je na ogled postavljena v mariborski fotogaleriji Stolp, je slekel 36 žensk, starih med 19 in 61 leti. Kako mu uspe sleči toliko žensk, pa da mu ob tem ni treba plačati niti centa, umetnik odgovarja, da je vse odvisno od primera. »Ne zavrne me veliko dam, saj jim predstavim svoj pogled na to, kar bi želel od njih, pošljem jim tudi sinopsis in potem sledi dolg pogovor,« pravi.
Za razstavo Nimfe našega časa je bil izbor naključen. Večine dam sploh ni poznal. »Poslal sem jim koncept, sinopsis, in jih povprašal, ali so pripravljene sodelovati. Večina je bila takoj za.« Pa ga je katera zavrnila? »Da. Bom rekel, da takšne, ki so bile najbolj glasne, pa sem jih celo poznal, na koncu, ko bi morale preiti od besed k dejanjem, pa so se skrile.«
Nimfe našega časa so bile zaključene v treh mesecih. Vse v istem ateljeju, bolj kot ne v istih razmerah. »Sprva je trajalo malo dlje, ko sem nastavljal najboljše razmere za delo, pozneje pa smo fotografije naredili v nekaj minutah. Najdaljši pogovor z modelom je trajal okoli eno uro. Da se pomeniva, kaj hočem, pa da jo psihično razbremenim. Vse preostalo je šlo precej hitro.«
36
jih je slekel.
Na razstavi Nimfe našega časa, za katero je fotografiral gole ženske hrbte, od glave pa do ritnic, ima vse statistično obdelano. Kot se za inženirja spodobi. »Vseh dam je 36. Stare so od 19 do 61 let. Povprečna starost je 38 let. Tehtajo od 45 do 100 kg. Izobrazbena struktura pa je vse od osnovne šole do doktoric znanosti. Višina od 150 do 185 cm. Zelo raznoliko v treh nadstropjih.«
Vsaka je lepa
Kot se za umetnika spodobi, je želel z razstavo povedati nekaj več kot pa le sleči 36 dam. »Drži. Torzo zaradi tega, ker vsak hrbet nosi neko svojo življenjsko zgodbo, ki se razkrije skozi razgovor. Torzo ima dvojni S, od vratu pa do bokov, medtem ko so vsi preostali ženski atributi skriti in ne motijo pogleda na te lepe, čiste, ženske linije. Tukaj se lahko vidi, da je ženska vedno lepa, pa najsi bo stara 19 ali 60 in več let. Mi pa zaradi svojih predsodkov te lepe linije skrivamo z oblekami do maksimuma.« Torej so po njegovem mnenju vsa ženska telesa lepa? »Tako je. To vemo vsi moški, ženske pa imajo pač svoj pogled na svet.«
Ne zavrne me veliko dam.
»Žena me pri delu podpira. Midva nimava skrivnosti, ve, kaj počnem. Pomembno pri vsem tem je, da je človek resen.« Za vsako fotografijo pravi, da je odobrena od modela. Ničesar ne dela na skrivaj. »Vse je transparentno.« Svoje delo poskuša predati tudi prihodnjim generacijam, zato občasno priredi fotodelavnice. Junija bo na sporedu delavnica tihožitja. Na vprašanje, ali bo imel tudi kakšno delavnico v zvezi z ženskim aktom, pa pravi: »Za zdaj ne, ker bi to pomenilo veliko časa in koncentracije modela, predvsem pa problematičnosti.« Bo pa kmalu na vrsti bolj mehka različica fotodelavnic, in sicer pin-up modelov. V načrtu pa sta še dva projekta z ženskimi telesi, ki ju želi uresničiti že kmalu.
