Ženske imajo otroke kasneje, družin brez otrok vedno več
Po mednarodnem dnevu žensk bodo ženske, ki so mame, v središču tudi v ponedeljek, ko bo materinski dan. Ženske se za otroke odločajo čedalje starejše, družin brez otrok je vse več, delež družin z vsaj tremi otroki vse manjši. Slovenija je po deležu zaposlenih mam nad povprečjem EU, po deležu zaposlenih mam z vsaj tremi otroki pa celo na 3. mestu.
Med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let, ali več, je bilo leta 2021 76 odstotkov takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22 odstotkov mater, med 30-letnicami pa je ta delež znašal 55 odstotkov. Med ženskami, starimi 15 let, ali več, jih je največ oziroma 41 odstotkov imelo dva otroka, izhaja iz podatkov, ki jih je pred materinskim dnevom, 25. marcem, objavil državni statistični urad.
Največ rojstev leta 1979, najmanj po začasnih podatkih lani
V Sloveniji se je lani po začasnih podatkih rodilo 16.769 otrok ali skoraj pet odstotkov manj kot leto prej in najmanj v 50-letnem obdobju od leta 1973 do 2023. Največ rojstev v tem 50-letnem obdobju je bilo leta 1979, ko jih je bilo malenkost več kot 30.600.
Leta 2022 se je rodilo 9051 dečkov in 8576 deklic. Deklic je bilo torej 475 manj kot dečkov, kar pa po navedbah statistikov ni nič nenavadnega. Dolgoletno povprečje namreč kaže, da se pri nas rodi šest odstotkov več dečkov kot deklic.
Največ oz. 344 dečkov, rojenih leta 1992, je dobilo ime Rok, največ oz. 364 deklic pa so poimenovali Nina. Najbolj priljubljeno ime za dečke je bilo 30 let pozneje Luka, saj so jih tako poimenovali 227. Najbolj priljubljeno ime za deklice pa je bilo Mia, saj so jih tako poimenovali 187.
Ženske ob rojstvu otroka statistično za 2,3 leta starejše kot leta 2002
Čedalje več žensk odločitev za materinstvo odlaga v poznejša leta. Tako so bile ob rojstvu otroka leta 2002 povprečno stare 28,8 leta, leta 2022 pa 31,1 leta.
Materam, starim od 35 do 39 let, se je leta 2002 rodilo deset odstotkov otrok, 20 let pozneje pa se je ta delež skoraj podvojil in je znašal 18 odstotkov. Velja pa tudi obrnjeno: materam, starim od 20 do 24 let, se je leta 2002 rodilo 19 odstotkov otrok, leta 2022 pa skoraj polovica manj, in sicer deset odstotkov.
Prav tako pada delež otrok, ki se rodijo mlajšim od 20 let, in narašča delež otrok, ki se rodijo materam, starim 40 let in več. Materam, mlajšim od 20 let, se je leta 2002 rodilo dva odstotka otrok, od leta 2006 pa je ta delež za polovico manjši. Medtem se je materam, starim 40 let in več, leta 2002 rodilo dva odstotka otrok, od leta 2017 pa ta delež znaša štiri odstotke.
Družin brez otrok vse več
Iz statistike je razvidno, da je družin brez otrok vse več. Ob popisu prebivalstva leta 1981 jih je bilo 21 odstotkov, 40 let kasneje pa 30 odstotkov. Hkrati pada delež družin z najmanj tremi otroki. Leta 1981 jih je bilo deset odstotkov, 40 let kasneje pa šest odstotkov.
Tudi delež družin z dvema otrokoma se zmanjšuje, a se po drugi strani rahlo povečuje delež tistih z enim. Tako je bilo družin z dvema otrokoma leta 1981 32 odstotkov in leta 1991 celo dve odstotni točki več, po letu 2002, ko jih je bilo 33 odstotkov, pa se je ta delež zmanjševal in leta 2021 znašal le še 25 odstotkov. Po drugi strani se je delež družin z enim otrokom s 37 odstotkov leta 1981 povečal na 39 odstotkov, kolikor je znašal leta 2021.
Stopnja delovne aktivnosti mater je v Sloveniji višja od povprečja v EU. Po delovni aktivnosti žensk z najmanj tremi otroki pa je naša država celo na tretjem mestu za Švedsko in Dansko. STA objavlja tabelo o deležih zaposlenih žensk na splošno v starosti od 18 do 64 let in o deležih zaposlenih mater z enim, dvema in vsaj tremi otroki v Sloveniji in povprečno v EU leta 2022 (v %):
