Ženske maskirane v kronice, moški v zvončke (FOTO)
Vsi nestrpno čakamo pomlad, že pred začetkom za mnoge najlepšega letnega časa pa bodo zacveteli telohi, trobentice in zvončki. In seveda kronice, ki so sicer veliki pomladni zvončki. Ob koncu zime se razcvetijo tudi na petih hektarjih v delu Arboretuma Volčji Potok, kjer je naravni gozd ob Rudniškem potoku.
»Prizor belega morja kronic je osupljivo lep,« pravi Matjaž Mastnak iz arboretuma. »Ker se skrivajo na robnem delu našega parka, smo pri nas že lani zastavili Praznik kronic, s katerim želimo obiskovalce nanje opozoriti. Čeprav ima naravni urnik svoje muhe, računamo, da bodo letos v polnem cvetju od 1. do 20. marca.« Kronice so v arboretumu samonikle in ohranjene tam, kjer je ostal nedotaknjen močvirski gozd črne jelše. Vse leto so namočene z vodo, malo zaradi Rudniškega potoka, malo pa zaradi kamnin, ki v obliki sklede zadržujejo vodo v Hujski loki.
Ob svetovnem dnevu mokrišč
Veliki pomladni zvonček (Leucojum vernum), kakor botaniki pravijo kronici, zacveti proti koncu februarja in prehiti tudi najzgodnejše narcise. Sprehod do cvetoče loke z nepreštevnim številom kronic je izjemno doživetje v času, ko vrtnarski del parka še spi.
»Hkrati so cvetoče kronice dobra priložnost, da ljudi opozorimo na mokrišča in njihov pomen za človeka in naravo,« so povedali v arboretumu. »Mokrišče zadržuje vodo in jo prečiščuje; ob visoki vodi se ta razlije in zmanjšuje verjetnost poplav niže ob vodnem toku. Vse pomembnejša je vloga mokrišč v pregrevajočih se suhih poletjih, ko z zalogo vode aktivno hladijo okolje. S stališča narave pa so pomembna življenjska okolja za rastline in živali, ki so vezane na vodo. V Hujski loki imajo svoj mir ptiči, med njimi vodomec in vodni kos; tu so vedno zanimive živali iz drugih skupin. Med rastlinami pa so poleg zavarovane kronice botaniki lani popisali zaščitene divje orhideje.«
Iz teh razlogov v Arboretumu Volčji Potok opozarjajo na svojo loko že ob mednarodnem dnevu mokrišč 2. februarja. Ljudem želijo sporočiti, da so mokrišča krhki ekosistemi, katerih živi svet najbolje ohranjamo tako, da ga pustimo pri miru. Zato od obiskovalcev pričakujejo, da ostajajo na utrjenih poteh in da ne hodijo med cvetočimi kronicami. Teh tudi ne dovolijo nabirati, saj se še vedno najdejo ljudje, ki so prepričani, da je lepa roža samo utrgana, ubita roža.
Natečaj za najboljšo fotografijo
»Letošnji Praznik kronic v arboretumu začenjamo s pustno soboto,« dodajajo v Volčjem Potoku. »Na pustno soboto in na pustni torek bodo imeli prost vstop vsi obiskovalci, ki bodo prišli maskirani v kronico. Verjetno bodo imele s tem največ veselja deklice, morda pa se bodo vživele tudi njihove mamice in druge gospe. Gospodje so za prost vstop izjemoma lahko zvončki, ampak zvončki-cvetlice.«
V času Praznika kronic, torej do 20. marca, je odprt natečaj za najboljšo fotografijo in do 45 sekund dolg filmček na temo Kronice v Arboretumu. Za učence osnovnih šol odpirajo razpis za kratko pravljico o kronici. Zmagovalec bo za svoj razred prislužil prost vstop za končni izlet ali ekskurzijo. Izdelke pričakujejo na elektronskem naslovu info@arboretum.si. Vse obiskovalce vabijo, da posnetke objavljajo tudi na družabnih omrežjih, kjer jih označijo s ključnikom #praznikkronic. Najboljši posnetki z lanskega natečaja bodo razstavljeni na panojih pri pristavi.
Ne dovolijo jih nabirati, saj se še vedno najdejo ljudje, ki so prepričani, da je lepa roža samo utrgana, ubita roža.
Pred praznikom kronic bodo letos v Hujski loki postavili razlagalno tablo z osnovnimi informacijami o mokrišču in njegovem živem svetu, zavarovanih vrstah in pravilih, kako se na njem vesti. Tam bodo tudi pojasnili, zakaj kronice in zvončki v naravi skoraj nikoli ne rastejo skupaj.
Kronice torej predstavljajo pomladno lice Hujske loke. Družbo jim dela množica spomladanskih žafranov, tem pa sledijo velike zaplate podlesne vetrnice. Da bi Hujsko loko ohranili, so v arboretumu opustili gnojenje sosednjih površin in prilagodili čas košnje mokrih travnikov tako, da se lahko kronice neovirano sejejo. Sistematično se lotevajo tudi odstranjevanja tujerodnih invazivk. Stroje uporabljajo, kadar so tla dovolj suha, da jih ne poškodujejo.
