SKUPINA LAN
Ženske po 100 dneh pomikale lan (FOTO)
Skupina Lan izvaja projekt od semena do platna. Nekdanja obrt vse bolj umira in tone v pozabo.
Odpri galerijo
Skupina Lan ohranja dediščino.
V sklopu Turističnega društva Ižakovci deluje skupina Lan, katere osnovno vodilo je ohranjanje starega ljudskega opravila: pridelovanja lanu za končni izdelek, platno. Letos so na Otoku ljubezni v Ižakovcih ob reki Muri prvič na prostoru ob tkalski delavnici, ograjeni z ograjo iz šibja, posejali domači lan. Prostor, velik 5 x 5 metrov, so zelo skrbno pripravili. Najprej so ga ročno okopali z motikami, potem pa posejali lan, in sicer skupaj z Zavodom za kulturo, turizem in šport Beltinci.
Ženske so ga ves čas negovale in budno spremljale njegovo rast. Nad njim so bili navdušeni tudi obiskovalci in turisti, ki so obiskali Otok ljubezni, najlepši pa je bil, ko je modro cvetel. Zdaj, po sto dneh, je dozorel. Lanu se ne žanje, ampak ročno pomika, tudi za to so poskrbele članice skupine Lan Ižakovci, ki pomembno kulturno in etnološko dediščino prenašajo na mlajše generacije. Že dobrih 30 let jo prikazujejo, največkrat v sklopu Büjraških dnevov. Brž ko so lan pomikale, so nam v tkalski delavnici prikazale vse faze postopka od semena do platna.
Podučile so nas, da se lan suši na vročem soncu. Sledili sta odstranjevanje semena na lesenih riglah pa spet sušenje oziroma polaganje lanu na travo, ko dobi drugačno, svetlo rjavo barvo. Nato nastopi trenje, tolče se ga tako dolgo, da se naredijo niti. Zatem so ženske naredile klopčič, ta gre naprej do kolovrata, kjer se prede, potem se opere in potem šele niti pridejo do statve, kjer tkejo platno. Tudi v tkalski delavnici smo bili, tam obiskovalcem prikažejo postopek, ki je prava paša za oči. Na ogled so lan, platno, manjše obleke, slike in tudi časopisni članki, kje vse so članice skupine doslej sodelovale s prikazom postopka. Letos so iz lanu z Otoka ljubezni v Ižakovcih pridelale dva klobčiča niti za tkanje platna.
Nekoč je v Ižakovcih na veliko njivah rasel lan. Pridelava in tkanje platna sta bila tam najbolj razširjena leta 1955, nato pa je dejavnost povsem zamrla, iz pozabe so jo obudili leta 1992.
Trenje za predivo
Ženske so ga ves čas negovale in budno spremljale njegovo rast. Nad njim so bili navdušeni tudi obiskovalci in turisti, ki so obiskali Otok ljubezni, najlepši pa je bil, ko je modro cvetel. Zdaj, po sto dneh, je dozorel. Lanu se ne žanje, ampak ročno pomika, tudi za to so poskrbele članice skupine Lan Ižakovci, ki pomembno kulturno in etnološko dediščino prenašajo na mlajše generacije. Že dobrih 30 let jo prikazujejo, največkrat v sklopu Büjraških dnevov. Brž ko so lan pomikale, so nam v tkalski delavnici prikazale vse faze postopka od semena do platna.
Iz lanu z Otoka ljubezni v Ižakovcih so ženske pridelale dva klobčiča niti za tkanje platna.
Podučile so nas, da se lan suši na vročem soncu. Sledili sta odstranjevanje semena na lesenih riglah pa spet sušenje oziroma polaganje lanu na travo, ko dobi drugačno, svetlo rjavo barvo. Nato nastopi trenje, tolče se ga tako dolgo, da se naredijo niti. Zatem so ženske naredile klopčič, ta gre naprej do kolovrata, kjer se prede, potem se opere in potem šele niti pridejo do statve, kjer tkejo platno. Tudi v tkalski delavnici smo bili, tam obiskovalcem prikažejo postopek, ki je prava paša za oči. Na ogled so lan, platno, manjše obleke, slike in tudi časopisni članki, kje vse so članice skupine doslej sodelovale s prikazom postopka. Letos so iz lanu z Otoka ljubezni v Ižakovcih pridelale dva klobčiča niti za tkanje platna.
1992.
so dejavnost obudili iz pozabe.
so dejavnost obudili iz pozabe.
Nekoč je v Ižakovcih na veliko njivah rasel lan. Pridelava in tkanje platna sta bila tam najbolj razširjena leta 1955, nato pa je dejavnost povsem zamrla, iz pozabe so jo obudili leta 1992.
Marsikaj je videti.
