Zgodbe vitezov in turških janičarjev
V gledališču na prostem na Muljavi so letos domačini ob 180. obletnici rojstva prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča pripravili uprizoritev povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar. Letos namreč mineva 160 let od njenega izida, poleg tega pa je 100. obletnica, odkar muljavski ljubiteljski igralci uprizarjajo literarna dela svojega rojaka. Letos so dejavnost v letnem gledališču tudi vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Premiera letošnje predstave bo nocoj.
Scenarij zanjo je pripravil Danijel Zupančič, ki delo tudi režira. Okrog sebe je zbral skoraj 60 igralcev vseh generacij ter še številno tehnično ekipo. Osrednja zgodba je dokaj dramatična, scenarist pa je dodal elemente takratnega življenja različnih stanov in tudi dveh različnih svetov – fevdalno krščanskega in osvajalsko muslimanskega. »Jurija Kozjaka sem režiral že leta 1988, a sem letos scenarij in režijo zasnoval s širšega zornega kota takratnih družbenih razmer. Ohranil pa sem množičnost zasedbe, zato je bil eden od izzivov dobiti zadostno število igralcev,« pravi Zupančič.
Zgodovinska Jurčičeva povest bo gledalke in gledalce popeljala v sredino 15. stoletja, ko so na slovenskem ozemlju potekali boji za celjsko dediščino in ko so na ozemlje sunkovito vdirali Turki. Zgodba se vrti okoli viteza Marka Kozjaka, ki se na pomoč cesarju Frideriku poda v boj proti Janu Vitovcu, ki oblega Celje. Ovdoveli vitez doma pusti edinega sina Jurija, ki pa je v napoto grbavemu in pohlepnemu stricu Petru. Ta ga preda Ciganu Samolu, ki malega dečka nato proda turški vojski za janičarja. Zgodba se nadaljuje kakih 15 let pozneje, ko se janičar, zdaj odrasli Jurij, s silovito turško vojsko vrne na krvavi pohod v domače kraje, v Stično, na Muljavo in Krko. Jurij v janičarski šoli postane pogumen vojak, ki pa je, kot ga je opisal Jurčič, drugačen od drugih, saj se je bojeval le z vojaki, in ne z otroki in ženami.
V uprizoritev so vključili tudi konje, brez katerih vitezov in turških napadalcev ni. »Tudi to je bil precejšen izziv, čeprav je v okolici kar precej rejcev konj. Treba je zagotoviti obvladovano vedenje konj zvečer pod žarometi in med množico igralcev na eni in gledalcev na drugi strani. Hvaležen sem lastniku Stanetu Berčonu in vodji ranča Prebil Juretu Struni, ki sta zagotovila šest konj in tudi aktivno nastopata v predstavi. Največji izziv je prav gotovo tehnična izvedba uprizoritve, saj predstava vsebuje nekaj množičnih prizorov s posebnimi tehničnimi učinki,« našteva režiser. Letos je ekipo, ki skupaj šteje več kot 80 ljudi, preizkušal tudi dež, ki je kar nekajkrat prekinil vaje, kot pravi Zupančič, »si z optimizmom pravimo, bolje, da nas je napralo na vajah kot da bi nas na predstavah«. Premiera bo v petek, 21. junija, prva ponovitev v soboto, 22. junija, in še naslednje tri petke in sobote, vsakokrat ob 21. uri.
Me je pa skrbelo učenje ježe.
Ljubiteljstvo in medgeneracijsko
Marka Kozjaka igra Gorazd Hribar Rajterič, ki mu, kot pravi, vživljanje v vlogo ni delalo težav. »Me pa je skrbelo učenje konjske ježe, saj nisem še nikoli jahal,« pravi in dodaja, da je bilo zanj, kot za mnoge ljubiteljske igralke in igralce, velik preizkus – poleg redne zaposlitve, skrbi za družino in dom ter drugih obveznosti – najti dovolj časa za učenje besedila, igre in vaje. V digitalni dobi je ljubiteljstvo, ki ga gojijo v Kulturnem društvu Josipa Jurčiča, že stoletje izjemnega pomena, saj se med številnimi sodelujočimi različnih starosti – od devet do 76 let – krepijo duh sodelovanja in medsebojni odnosi. »Sodelovanje pri pripravi in izvedbi predstav KD Josipa Jurčiča Muljava mi pomeni izpolnitev velike želje in sprejetje v okolje, kamor smo se preselili leta 2011 iz Ljubljane,« še dodaja Hribar Rajterič.
Ob letošnjih obletnicah so v minulih mesecih članice in člani društva tudi posneli zvočno knjigo, ki jo bodo izdali na slovesnosti 6. septembra. »V njej smo predstavili odlomke 13 njegovih del, ki smo jih do zdaj odigrali v letnem gledališču,« pojasnjuje predsednica društva Lidija Zajc. »Knjiga je tudi poklon vsem generacijam ustvarjalcev v 100 letih, odkar so domači ljubiteljski ustvarjalci prvič uprizorili Desetega brata. Upamo pa tudi, da bomo vsaj malo pripomogli k ohranjanju pristne muljavske govorice, ki 'z odhajanjem prebivalcev v svet' oziroma z vsesplošno globalizacijo vse bolj izginja.«
1988. ga je prvič režiral.
