TURISTIČNA TRIBUNA
Zgodovinska mesta imajo 11 ambasadorjev
Združenje zgodovinskih mest Slovenije pripravilo digitalno kampanjo #mojemesto.
Odpri galerijo
V združenju je tudi Škofja Loka. FOTO: špela Ankele
Združenje zgodovinskih mest Slovenije je pred kratkim zaključilo digitalno kampanjo, imenovano #mojemesto. Z njo so domače goste spodbudili k obisku 17 slovenskih zgodovinskih mest.
»Namen nagradne igre je bil pri ljudeh prebuditi željo po odkrivanju zgodovinskih mest, jih spomniti, da ponujajo veliko zanimivosti in da se jih splača obiskati, odkriti na novo ali pa morda spoznati prvič,« je povedala sekretarka združenja Mateja Hafner Dolenc.
Kot je dodala, je prva tovrstna akcija dosegla 110.000 uporabnikov družabnih omrežij, kar je izjemen uspeh. V treh tednih, kolikor je trajala nagradna igra, je vseh 17 zgodovinskih mest obiskalo 11 uporabnikov družabnih omrežij in ti so osvojili naziv ambasadorja zgodovinskih mest.
»Za zgodovinska mesta so domači gostje vedno pomembni, ne le to posebno poletje, ker se zavedamo, da je najprej treba pripraviti ponudbo in navdušiti domače goste, kajti potem bodo prišli tudi tuji. Kar sicer ni vedno preprosto, vendar se ponudba vsako leto izboljšuje. Prav to se je izkazalo letos,« je dodala Mateja Hafner Dolenc.
In kakšna je to poletje obiskanost slovenskih zgodovinskih mest? Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je pojasnila, da je skupna zasedenost vseh turističnih namestitev okoli 70-odstotna, kar je 20 odstotkov manj kot leto prej:
»Glavnino gostov na destinaciji predstavljajo slovenski gostje, tujcev je manj kot 20 odstotkov, tudi na račun izpada tranzitnega turizma.« Kot je dodala, je zato tudi dnevnih obiskovalcev letos precej manj kot pretekla leta, edino med konci tedna opažajo več dnevnih izletnikov.
V Piranu so denimo junija letos, pojasni Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož, našteli 17.500 prenočitev, kar je 40 odstotkov manj v primerjavi z junijem lani. Dodala je, da imata dva hotela rezultat, primerljiv z lanskim. In enodnevni gostje? »V Piranu opažamo manj dnevnih obiskovalcev v primerjavi z lani. To je predvsem posledica tega, da skorajda ni organiziranih skupin turistov, prav tako ni gostov s potniških ladij,« še pravi Lea Šuligoj.
V Kostanjevici na Krki so maja zaznali povečanje števila individualnih domačih obiskovalcev, ki so bili še zelo previdni: »Že z junijem pa smo zaznali povečan obisk individualnih domačih obiskovalcev v primerjavi z letom 2019. Ta trend se je nadaljeval tudi v juliju, ko je obisk v primerjavi z letom 2019 celo večji, saj so domači individualni obiskovalci nadomestili izpad tujih in ga celo presegli. Seveda v času po koroni manjkajo večje organizirane skupine in obiski šolskih skupin, podobno pa lahko predvidimo tudi za jesenski čas.« Kot so dodali v Kostanjevici na Krki, so prenočitvene zmogljivosti v občini polno zasedene.
»Namen nagradne igre je bil pri ljudeh prebuditi željo po odkrivanju zgodovinskih mest, jih spomniti, da ponujajo veliko zanimivosti in da se jih splača obiskati, odkriti na novo ali pa morda spoznati prvič,« je povedala sekretarka združenja Mateja Hafner Dolenc.
Mateja Hafner Dolenc, sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Foto: Špela Ankele
Kot je dodala, je prva tovrstna akcija dosegla 110.000 uporabnikov družabnih omrežij, kar je izjemen uspeh. V treh tednih, kolikor je trajala nagradna igra, je vseh 17 zgodovinskih mest obiskalo 11 uporabnikov družabnih omrežij in ti so osvojili naziv ambasadorja zgodovinskih mest.
Združenje zgodovinskih mest Slovenije deluje od leta 2001 in povezuje 17 mest, katerih stara jedra so zaščitena kot kulturni spomenik. Ta mesta so: Idrija, Celje, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Tržič in Žužemberk.
»Za zgodovinska mesta so domači gostje vedno pomembni, ne le to posebno poletje, ker se zavedamo, da je najprej treba pripraviti ponudbo in navdušiti domače goste, kajti potem bodo prišli tudi tuji. Kar sicer ni vedno preprosto, vendar se ponudba vsako leto izboljšuje. Prav to se je izkazalo letos,« je dodala Mateja Hafner Dolenc.
In kakšna je to poletje obiskanost slovenskih zgodovinskih mest? Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je pojasnila, da je skupna zasedenost vseh turističnih namestitev okoli 70-odstotna, kar je 20 odstotkov manj kot leto prej:
»Glavnino gostov na destinaciji predstavljajo slovenski gostje, tujcev je manj kot 20 odstotkov, tudi na račun izpada tranzitnega turizma.« Kot je dodala, je zato tudi dnevnih obiskovalcev letos precej manj kot pretekla leta, edino med konci tedna opažajo več dnevnih izletnikov.
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki FOTO: janoš Zore
V Piranu so denimo junija letos, pojasni Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož, našteli 17.500 prenočitev, kar je 40 odstotkov manj v primerjavi z junijem lani. Dodala je, da imata dva hotela rezultat, primerljiv z lanskim. In enodnevni gostje? »V Piranu opažamo manj dnevnih obiskovalcev v primerjavi z lani. To je predvsem posledica tega, da skorajda ni organiziranih skupin turistov, prav tako ni gostov s potniških ladij,« še pravi Lea Šuligoj.
Akcija je dosegla 110.000 uporabnikov družabnih omrežij.
V Kostanjevici na Krki so maja zaznali povečanje števila individualnih domačih obiskovalcev, ki so bili še zelo previdni: »Že z junijem pa smo zaznali povečan obisk individualnih domačih obiskovalcev v primerjavi z letom 2019. Ta trend se je nadaljeval tudi v juliju, ko je obisk v primerjavi z letom 2019 celo večji, saj so domači individualni obiskovalci nadomestili izpad tujih in ga celo presegli. Seveda v času po koroni manjkajo večje organizirane skupine in obiski šolskih skupin, podobno pa lahko predvidimo tudi za jesenski čas.« Kot so dodali v Kostanjevici na Krki, so prenočitvene zmogljivosti v občini polno zasedene.
