IZSTRELITEV
Zgodovinski dogodek za Slovenijo (VIDEO)
Izstrelitev so večkrat prestavili. Prva stika satelitev z Ljubljano oz. Mariborom je predvidena dopoldne.
Odpri galerijo
Ilustracija zgornje stopnje rakete Vega. FOTO: ESA/Jacky Huart
Iz Francoske Gvajane so po več preložitvah izstrelili raketo Vega, s katero sta v vesolje poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat. To je tudi zgodovinski dogodek za evropsko znanost, saj na evropski raketi ni bilo še nikoli toliko satelitov.
Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju in je že v vesolju. Približno 40 minut po vzletu se je kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD, in sicer na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 515 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43.
Odcepitev nanosatelita Trisat se je zgodila malo po 5.30 na višini okoli 530 kilometrov. Tudi to je višina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili okoli 10.50.
V spodnjem videu si lahko ogledate posnetek izstrelitve (od približno 2:01:30 naprej):
Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete julija lani preložili. Nato so jo načrtovali marca letos, a jo je preprečila pandemija covida 19. V drugi polovici junija pa so morali izstrelitev večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov. Nato so jo nameravali izstreliti v sredo zjutraj po srednjeevropskem času, a jim jo je zagodel tajfun v bližini južnokorejskega otoka Čedžu, kjer je zemeljska postaja, ki je pomembna za spremljanje misije. Vremenske razmere so se zdaj umirile, tako da so izstrelitev lahko izvedli davi.
Eden od slovenskih satelitov je Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.
Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.
Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj je prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Mikrosateliti so razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno 10-krat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.
Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju in je že v vesolju. Približno 40 minut po vzletu se je kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD, in sicer na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 515 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43.
Odcepitev nanosatelita Trisat se je zgodila malo po 5.30 na višini okoli 530 kilometrov. Tudi to je višina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili okoli 10.50.
V spodnjem videu si lahko ogledate posnetek izstrelitve (od približno 2:01:30 naprej):
Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete julija lani preložili. Nato so jo načrtovali marca letos, a jo je preprečila pandemija covida 19. V drugi polovici junija pa so morali izstrelitev večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov. Nato so jo nameravali izstreliti v sredo zjutraj po srednjeevropskem času, a jim jo je zagodel tajfun v bližini južnokorejskega otoka Čedžu, kjer je zemeljska postaja, ki je pomembna za spremljanje misije. Vremenske razmere so se zdaj umirile, tako da so izstrelitev lahko izvedli davi.
Trisat še v laboratoriju na mariborski univerzi. FOTO: Tadej Regent, Delo
Izstrelitev potekala gladkoVodja projekta Trisat Iztok Kramberger in direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD, Tomaž Rodič sta sporočila, da je izstrelitev prvih slovenskih satelitov potekala brez težav. Kramberger je ob tem izrazil veselje, a poudaril, da se resno delo šele začenja.
Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.
Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj je prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Mikrosateliti so razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno 10-krat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.
