Zimsko mirovanje zamuja

Meritve temperature zraka tik nad površjem od konca 19. stoletja do danes v Sloveniji in bližnji okolici kažejo bistveno večji porast temperature kot v svetovnem povprečju. Po podatkih Agencije RS za okolje je ta več kot 2 °C. Večji delež tega dviga je iz obdobja zadnjih 40 let. V tem obdobju znaša trend segrevanja zraka v Sloveniji približno pol stopinje Celzija na desetletje. Tudi projekcije za prihodnost kažejo, da se bo naraščanje temperature v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, višina dviga pa je odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov. Po optimističnem scenariju bo do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 zrasla za približno 1,3 °C, po pesimističnem pa za približno 4,1 °C. Verjetno bo najbolj narasla pozimi, le nekoliko manj poleti in jeseni, najmanj spomladi. Skladno s tem se bo ogreval površinski sloj tal, oboje pa bo vplivalo na fenološki razvoj rastlin in dolžino rastne dobe.

Nadpovprečno toplo

Spomladanski fenološki razvoj rastlin bo zgodnejši, kar zadnja leta vse pogosteje opažamo. Spreminja se dolžina rastne dobe, ki se bo podaljševala skladno z dvigom temperature, zgodnejši bo njen začetek spomladi in poznejši zaključek jeseni. Letošnje leto je bilo vse do zadnjih novembrskih dni nadpovprečno toplo. V zadnjem mesecu je bila povprečna temperatura zraka v osrednjem celinskem delu Slovenije kar za od 2,5 °C do 2,7 °C, v severovzhodnem delu Slovenije pa celo za več kot 3 °C višja od dolgoletnega povprečja. Najmanjši so bili odkloni na skrajnem višinskem delu severozahodne Slovenije, okrog 1,5 °C.
Toplo vreme je povzročilo, da je vegetacija še vedno aktivna. Zaradi toplote so napeti brsti nekaterih trajnic, trava še raste in ponekod na drevesih se na vrhovih drži listje. Tudi v gozdnih sestojih drevesa v zadnjih letih ozelenijo prej in listje odvržejo pozneje.


Temperatura zraka marsikje še ni padla pod jesenski prag 5 °C, ko po agrometeorološki definiciji nakazuje konec vegetacijske sezone. Dolžina vegetacijske dobe se razlikuje med območji, kjer rastline rastejo. Povprečne dnevne temperature tudi v osrednji Sloveniji v zadnjih dneh namreč ostajajo med 8 in 9 °C, običajno pa so v zadnji dekadi novembra že pod 5 °C.

Večina poljščin potrebuje vegetacijsko dobo, ki je dolga vsaj 90 dni. V zmernih območjih je ta odvisna predvsem od temperatur. V ravninskem delu Slovenije traja obdobje nad 5 °C od 220 do 240 dni, na Obali nekoliko dlje, okoli 280 dni. Daljša obdobja so tudi v celinskih kotlinah in v severovzhodni Sloveniji. Na prvi pogled so te spremembe lahko ugodne, vendar to močno vpliva na ekosistem. Daljša vegetacijska doba ogroža nekatere živalske in rastlinske vrste, ki se niso zmožne tako hitro prilagajati spremembam.

Živali v tleh še aktivne

Krajšanje dneva in nižanje temperature v jesenskih mesecih spodbudita rastline k tvorbi snovi, ki jim omogočajo preživetje zime. Rast se končuje in prehajajo v dobo mirovanja. Tkiva, ki so nastala v času vegetacije, otrdijo. Pri trajnicah začnejo propadati nadzemni deli, hranilne snovi se iz nadzemnih prenesejo v podzemne dele. Če je jesen normalna, rastline lahko normalno zaključijo svoj vegetacijski ciklus. Če pa je pretoplo, ne preidejo postopoma v fazo zimskega počitka, ko prenehajo rast, asimilacija in pretok snovi.


Dormanco ali zimsko mirovanje je mogoče razdeliti na tri faze. Preddormanco sprožita krajšanje dneva ter zniževanje temperatur. Prava dormanca se pojavi novembra ali decembra. V tem obdobju se rastline ne odzivajo več na občasno otoplitev, ampak trdo spijo. Trajne rastline potrebujejo zimsko mirovanje, to je določen nabor nizkih temperatur, da oblikujejo rodni nastavek za prihodnje leto. Zaradi pretoplega vremena pozimi ali velikih temperaturnih nihanj pa je ta proces lahko moten. Predolgo obdobje toplega vremena ni dobro niti za ozimna žita, ki so trenutno na poljih. Tudi ta namreč potrebujejo nižje temperature, da se utrdijo in pripravijo na morebitni poznejši vdor mrzlega zraka tekom zime.

Višje temperature od običajnih v tem letnem času so hkrati ugodne za škodljivce, pri katerih se lahko razvije kakšna dodatna generacija, višje temperature pa povzročijo, da se ohrani tudi njihova številnejša populacija. Aktivne so tudi živali v tleh, na primer krti še veselo gradijo krtine.