VOJNIK
Živa voda sredi trga
Posebnost Vojnika je vodnjak, ki je tudi spomenik pitni vodi, ki izvira izpod pohorskega masiva in daje življenje rastlinam, živalim in ljudem vzdolž svoje poti; je tudi pomnik poplavnim vodam.
Odpri galerijo
Panorama Vojnika Foto: Goran Rovan
Vojnik je gručasto trško naselje in središče istoimenske občine v Sloveniji. Leži na severovzhodnem delu Celjske kotline ob regionalni cesti Celje–Slovenske Konjice, približno 10 km od Celja. Skozi naselje teče reka Hudinja. Na severu ga omejuje Vojniški hrib (394 m), na vzhodu pa Tomažev hrib (444 m).
Vojnik se je nekoč imenoval Hojnik, ker so mesto obdajale številne hoje ali smreke, zato je ime dobilo po njih. Pred ustanovitvijo lastne občine je Vojnik z okoliškimi naselji spadal pod Mestno občino Celje. Večina prebivalcev se vozi na delo v Celje. Od gospodarskih dejavnosti so tu razviti kmetijstvo, predvsem hmeljarstvo, in storitvene dejavnosti. V poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1892 kot hiralnica, je od 1962. ena od večjih psihiatričnih ustanov v Sloveniji.
Posebnost starega trga je vodnjak. Njegovo postavitev so končali novembra 2011, kot spomenik pa je posvečen živi pitni vodi, ki izvira izpod pohorskega masiva in v normalnih razmerah daje življenje rastlinam, živalim in ljudem vzdolž svoje poti. Je tudi pomnik poplavnim vodam, ki so ob obilnem deževju poplavljale ter odnašale mostove in zemljo, nazadnje leta 2006.
Vodnjak je zasnovala arhitektka Fanika Škorja Pušnik iz Nove Cerkve. Z ureditvijo novega vodnjaka so poskrbeli za vnovično rojstvo prvotnega vodnjaka v trgu Vojnika, ki je bil na tem prostoru že vsaj leta 1914 in je bil dotrajan. Svoj izvir ima v sredini zdajšnjega cestišča.
Včasih sta bili na trgu, skozi katerega še danes pelje regionalna cesta, znana gostilna Pr' Kaš in trgovina Zottel, vodnjak oziroma štepih pa je služil ljudem in živalim.
Vodnjak, izdelan v pohorskem tonalitu v bloku, predstavlja masiv, iz katerega se rojevajo vodne kaplje in potem iščejo pot do življenja, prelivajoč se proti Vojniku in naprej. Obenem je ta veliki monolit tudi simbol obrambe pred poplavno vodo, ki je ujeta v vodni in prodni okvir.
Ko voda išče svojo pot vzdolž pokrajine, po kateri teče in daje življenje vsemu živemu, dela poti in vzorce, vijuge, v produ, mivki, travi in strugi. Te mehke vijuge in slike vodne poti so izklesane z roko kamnoseškega mojstra Marjana Amona. Monolit s svojim močnim hrbtom varuje pitnik, pri katerem se lahko krajani in popotniki odžejajo z živo pitno vodo.
Vojnik z okolico ponuja kar več zanimivosti. Take so kapela sv. Tomaža pri Sv. Tomažu nad Vojnikom, ostanki nekoč mogočnega srednjeveškega gradu iz 12. stoletja ali pa grad Lemberg iz 12. stoletja, ki ga je leta 1453 porušil Friderik II. Celjski, znova pa je bil zgrajen leta 1584. Še danes nam grad razkriva svojo mogočno podobo že s poti, ki pelje proti Dobrni.
Zanimiva je graščina s parkom Socka iz 15. stoletja; prvotni lastniki so znani že iz prve polovice 13. stoletja. Park je primer klasicistične zasnove iz druge polovice 19. stoletja z elementi eksotizma. Graščina Majpigel v Vinah iz 18. stoletja, majhen dominij nad Lembergom, je bila prvotno last celjskih minoritov. Ogleda je vredna še graščina s parkom Frankolovo iz 16. stoletja. Nekoč je k dvoru spadala kapela sv. Trojice, v kateri je bila izpričana prva poroka leta 1724.
Stara razglednica trga iz leta 1911
Vojnik se je nekoč imenoval Hojnik, ker so mesto obdajale številne hoje ali smreke, zato je ime dobilo po njih. Pred ustanovitvijo lastne občine je Vojnik z okoliškimi naselji spadal pod Mestno občino Celje. Večina prebivalcev se vozi na delo v Celje. Od gospodarskih dejavnosti so tu razviti kmetijstvo, predvsem hmeljarstvo, in storitvene dejavnosti. V poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1892 kot hiralnica, je od 1962. ena od večjih psihiatričnih ustanov v Sloveniji.
Stara razglednica trga iz leta 1911
Posebnost starega trga je vodnjak. Njegovo postavitev so končali novembra 2011, kot spomenik pa je posvečen živi pitni vodi, ki izvira izpod pohorskega masiva in v normalnih razmerah daje življenje rastlinam, živalim in ljudem vzdolž svoje poti. Je tudi pomnik poplavnim vodam, ki so ob obilnem deževju poplavljale ter odnašale mostove in zemljo, nazadnje leta 2006.
V poslopju iz leta 1892 je od 1962. ena večjih psihiatričnih ustanov.
Vodnjak je zasnovala arhitektka Fanika Škorja Pušnik iz Nove Cerkve. Z ureditvijo novega vodnjaka so poskrbeli za vnovično rojstvo prvotnega vodnjaka v trgu Vojnika, ki je bil na tem prostoru že vsaj leta 1914 in je bil dotrajan. Svoj izvir ima v sredini zdajšnjega cestišča.
Včasih sta bili na trgu, skozi katerega še danes pelje regionalna cesta, znana gostilna Pr' Kaš in trgovina Zottel, vodnjak oziroma štepih pa je služil ljudem in živalim.
Vodnjak, izdelan v pohorskem tonalitu v bloku, predstavlja masiv, iz katerega se rojevajo vodne kaplje in potem iščejo pot do življenja, prelivajoč se proti Vojniku in naprej. Obenem je ta veliki monolit tudi simbol obrambe pred poplavno vodo, ki je ujeta v vodni in prodni okvir.
Ko voda išče svojo pot vzdolž pokrajine, po kateri teče in daje življenje vsemu živemu, dela poti in vzorce, vijuge, v produ, mivki, travi in strugi. Te mehke vijuge in slike vodne poti so izklesane z roko kamnoseškega mojstra Marjana Amona. Monolit s svojim močnim hrbtom varuje pitnik, pri katerem se lahko krajani in popotniki odžejajo z živo pitno vodo.
Vojnik z okolico ponuja kar več zanimivosti. Take so kapela sv. Tomaža pri Sv. Tomažu nad Vojnikom, ostanki nekoč mogočnega srednjeveškega gradu iz 12. stoletja ali pa grad Lemberg iz 12. stoletja, ki ga je leta 1453 porušil Friderik II. Celjski, znova pa je bil zgrajen leta 1584. Še danes nam grad razkriva svojo mogočno podobo že s poti, ki pelje proti Dobrni.
Pri vodnjaku svojo pot začne 2,9 kilometra dolga razgibana Gozdna učna pot Modrijanov, imenovana Gump, ki poteka krožno z 22 informacijskimi točkami v hribu nad trgom – s prvo točko pri cerkvi sv. Florjana.
Zanimiva je graščina s parkom Socka iz 15. stoletja; prvotni lastniki so znani že iz prve polovice 13. stoletja. Park je primer klasicistične zasnove iz druge polovice 19. stoletja z elementi eksotizma. Graščina Majpigel v Vinah iz 18. stoletja, majhen dominij nad Lembergom, je bila prvotno last celjskih minoritov. Ogleda je vredna še graščina s parkom Frankolovo iz 16. stoletja. Nekoč je k dvoru spadala kapela sv. Trojice, v kateri je bila izpričana prva poroka leta 1724.
