Življenja so v jami pustili Aleksander, Dejan in Mitja, v petek v Velenju dan žalovanja

»Sinoči, ko smo se ob 20. uri, kot že na dan nesreče, znova zbrali na kapiji, kot rečemo knapi, pred vhodom v rudniške rove, je vladala taka tišina, da bi jo lahko z britvico rezal. Sklonjenih glav in vsak s svojimi težkimi mislimi smo počastili spomin na vse naše tri kamerate, ki so izgubili življenje. Vsak od nas se je zavedal, da bi lahko bil on na njihovem mestu. A usoda je očitno hotela, da so svoja življenja v jami pustili Aleksander, Dejan in Mitja. Ni besed, ki bi opisale, kakšni občutki nas prevevajo. Po drugi strani smo si oddahnili, ko so reševalci odkopali še zadnjega pogrešanega, Mitjo, ki je bil najmlajši od vseh,« nam je dejal eden od okoli 400 rudarjev, ki so vse tri pokojne poznali. Aleksandra Judeža, najstarejšega, ki bi letos dopolnil 50 let, bodo v soboto svojci in gasilci že pospremili k večnemu počitku.

Triintridesetletnega Dejana Črepa so reševalci odkopali včeraj okoli devetih dopoldne, tretjega, 29-letnega Mitjo Stropnika, pa okoli 15. ure. Včeraj so na vhodu premogovnika odprli žalno knjigo, ob njej so fotografije vseh treh preminulih rudarjev in stara jamska varnostna svetilka, tako imenovana bencinka. Pripravljajo tudi žalno slovesnost, ki bo predvidoma v petek.

Na tragedijo so se odzvali tudi v občini Šoštanj, od koder prihajata dva nesrečna rudarja. »V teh dneh preživljamo izjemno težke trenutke. Ne le občana, oba sta naša znanca, prijatelja, zato nas je nesreča toliko bolj prizadela. V času, ko se zdi, da pristni človeški odnosi in vrednote izgubljajo pomen, predstavljajo rudarji vzor tovarištva, solidarnosti in pomoči, kar se odraža tudi na preostalih prebivalcih v Šaleški dolini, tudi občini Šoštanj, ki je z rudarjenjem neločljivo povezana na vsakem koraku že mnogo desetletij,« je sporočil župan občine Šoštanj Boris Goličnik, kjer so do nedelje prav tako kot v sosednjem Velenju odpovedali vse javne dogodke, pred občinsko stavbo pa izobesili črno zastavo. Velenjski župan Peter Dermol pa je petek, 24. januar, razglasil za dan žalovanja.

Jamo Preloge je zasulo od 500 do 700 kubičnih metrov mokre gline, zaradi česar je bila naloga reševalcev izjemno zahtevna. Nasuti material je bil izjemno trd, odkopavanja pa so se tudi zaradi pietete do preminulih lotili z rokami in lopatami.

Pred premogovnikom so odprli žalno knjigo. Foto: arhiv Premogovnik Velenje

Proizvodnjo oziroma odkop premoga so v jami ustavili že v ponedeljek zvečer, takoj po nesreči, vse sile rudarjev pa usmerili v reševanje. Že vse od ponedeljka poteka tudi inšpekcijski nadzor, ki bo morda dal odgovor, kaj se je v rovu dogajalo pred nesrečo.