Življenje ima čudna pota: Miha po presaditvi srca srečen, da živi

NOVO MESTO – Življenje ima čudna pota. Da bo 46-letni Miha Gašperin poleti 2019 dirkal po Angliji, si verjetno ni mislil. Da bo tam v družbi še 2300 ljudi, ki so jim presadili kak organ, pa še manj. A to je življenje, in Miha piše svojo zgodbo z novim srcem, ki ga je dobil leta 2015. Zdaj pa je v Newcastlu na severu Anglije uspešno sodeloval na svetovnih igrah tako imenovanih transplantirancev.

»Tisti dan na odprtju iger sem se zavedel, da res živim! To bi morali doživeti vsi, tudi zdravi. Bil sem sredi 2300 ljudi, vsi so imeli presajen organ in so zato dobili novo priložnost za življenje.« Miha je pohvalil organizacijo in spomnil, da je vse potekalo po pravilih mednarodnih športnih zvez, v njegovem primeru pod patronatom Mednarodne kolesarske zveze. Malce mu je bilo hudo, ker je bil na igrah edini iz Slovenije. Moral bi biti še kdo, a so zdravstvene težave naredile svoje. Hvaležen je Invalidskemu športnemu društvu DiTra, želi pa si, da bi imeli on in njemu podobni več podpore države. Da bi nekomu pripadali in bi lahko, ker delajo promocijo Slovenije v svetu, to počeli ne le na svoje stroške.

»Načeloma sem zadovoljen. Pričakoval sem kolajno, vsaj v kronometru. Treba pa je vedeti, da je konkurenca zelo močna,« uvodoma pove Miha, ki je športnik po duši, zato ga 13. mesto v kronometru in 11. na cestni dirki nista povsem osrečila. Vtis je popravil s petim mestom v hitri hoji. »Treba je vedeti, da smo sodelovali vsi transplantiranci. Med nami je bilo 10 odstotkov takih, ki imamo novo srce. Med kolesarji sem bil edini tak,« nadaljuje, a v isti sapi pove, da ne poskuša iskati izgovorov. »Vesel in ponosen sem, ker sem vsakič prišel na cilj. Tekmoval sem v konkurenci kolesarjev, ki so bili natrenirani in našpičeni. Tudi sam nisem imel slabega kolesa. Žal pa nisem imel s sabo trenažerja, pa v nasprotju s konkurenco niti kolesa za kronometer. A sem na srečo mehanik, zato mi je uspelo hitro najti prave prilagoditve.«

S konkurenti je navezal pristne stike, veliko se je družil z Američani in Južnoafričani. Eden od teh bo v prihodnjih tednih dobil Mihov dres, ki mu ga bo naš sogovornik poslal po pošti, dres pa bo potoval tudi v nasprotno smer – iz Južnoafriške republike na Dolenjsko, v Novo mesto, kjer domuje Miha.

»Organizatorji so se resnično izkazali, pričakali so me na letališču, v zahvalo se jim oddolžil s paketom dolenjskih dobrot,« Miha pohvali Angleže in že kuje nove načrte. Prihodnje leto bo evropsko prvenstvo na Irskem, leta 2021 svetovno prvenstvo v Houstonu v ZDA. »To sta dva projekta, ki bi ju rad izpeljal, in upam, da mi to uspe. Zdravstveno in finančno.« Še naprej bo toliko treniral, poudari, le malce se bo umiril in začel uživati. »Zavedati se moram, da sem človek s presajenim srcem. Ne morem se primerjati z zdravimi. To ne gre. Na kolo za užitek, da izklopim možgane. Pa nikoli čez sebe, pa saj tega niti nisem počel!« drago perko