Življenje jim greni 35 let star zakon

LJUBLJANA – Z odstopom Mira Cerarja je potekel tudi mandat vladi, zato ta opravlja le še tekoče posle. S tem niso samo prestavljena pogajanja s sindikati, ki so leto začeli z ogromnim stavkovnim valom, ampak so iz obravnave odleteli tudi mnogi zakoni, ki odločajo o življenjih veliko ranljivejših skupin, kot so javni uslužbenci. Med njimi so, na primer, invalidi. Tem že tri desetletja in pol, natančno pa od leta 1983, kroji življenja zastarel in zato slab zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Ta invalide izključuje iz družbe in jim ne omogoča osnovnih človekovih pravic, kot je na primer pravica do samostojnega življenja in pridobivanja sredstev za preživljanje.

Kot nam je povedala predsednica Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami (SOUS) Valerija Bužan, so invalidi komaj čakali na sprejem novega zakona o socialnem vključevanju invalidov in spremembe zakona o osebni asistenci, zdaj pa so močno razočarani, ker je vse skupaj padlo v vodo. Stari zakon je bil v času, ko so ga sprejemali, dober, a vendar se je v 35 letih marsikaj spremenilo. »Vsa Evropa ima to dobro urejeno in invalidi se lahko enakovredno in enakopravno vključujejo v družbo, pri nas pa se jih še vedno z zakonom izključuje in institucionalizira.« V Sloveniji invalidi nimajo možnosti, da bi lahko aktivno iskali zaposlitev in po svojih možnostih skrbeli za svojo finančno neodvisnost, razloži Bužanova, ampak so v vsakem primeru le socialni podpiranci, ki dobijo 280 evrov invalidnine in lahko delajo le v varstveno-delovnih centrih. Sprememba zakona o osebni asistenci pa je še posebno pomembna za najtežje invalide, saj ureja dodelitev konkretnih ur osebne asistence, pri čemer so zdaj veliki problemi.

V SOUS so zelo aktivno sodelovali pri pripravi in usklajevanju novega zakona o socialnem vključevanju invalidov in pri spremembah zakona o osebni asistenci. Oba zakona sta po njihovem mnenju nujna za pravice invalidov, zapisane tudi v mednarodni konvenciji, a kaj ko so nedavno izvedeli, da rednih sej vlade ni več, to pa pomeni, da sta zakona izpadla iz obravnave. Razočarani nad tem, da bo prav zdaj, ko je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti končno vložilo oba zakona, nastal zastoj, so se obrnili na predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza in ga v pismu poprosili za sklic izredne seje DZ, na kateri bi sprejeli oziroma obravnavali oba zakona. »Zakasnitev obravnave pomeni za naše uporabnike, torej za invalide in njihove starše, nepojmljivo situacijo! Močno upam, da bodo v državnem zboru le poiskali toliko volje, da bodo zakona spravili naprej,« je jasna in odločna Valerija Bužan.

Poslanci zagotovili podpise

Pri predsedniku DZ in posameznih poslanskih skupinah smo preverili, kako pomembna se jim zdita zakona in ali so pripravljeni prispevati svoje podpise za izredno sejo, na kateri bi ju obravnavali in sprejeli. Kot so nam sporočili iz kabineta predsednika DZ, gre za pomembni vprašanji, ki ju bo mogoče obravnavati, če bo za ta namen vložena zahteva za sklic izredne seje, za kar pa je potrebnih vsaj 23 podpisov poslank in poslancev. »Če bo predsedniku DZ podana pobuda, da tudi sam prispeva svoj podpis, je to pripravljen storiti,« so nam sporočili.
Tudi v Desusu, kjer imajo 11 poslancev, bodo prispevali svoje podpise, saj se jim zdita zakona nujna za obravnavo in sprejem. »Tudi če se na četrtkovi koaliciji (prejšnji teden, op. a.) ne bi dogovorili, da bomo poskušali spraviti skozi vse vladne predloge zakonov in jih sprejeti, bi dali podpise za ta zakona. Tako bo poslanec Uroš Prikl, ki je predsednik odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, sklical odbor, nato pa se bo sklicala še izredna seja, na kateri se bosta zakona obravnavala. Časovno bo to verjetno med 16. in 20. aprilom,« nam je povedala Nina Stankovič, predstavnica za odnose z javnostmi pri poslanski skupini Desus.

V Stranki Alenke Bratušek tudi podpirajo sprejem zakonov, zato bosta obe poslanki prispevali svoja podpisa za izredno sejo, prav tako so tudi iz poslanske skupine Levica zagotovili svojih pet podpisov, saj podpirajo vse zakone, ki izboljšujejo položaj najbolj zapostavljenih skupin, med katerimi so tudi invalidi. Poleg tega ne vidijo razloga, da usklajeni predlogi ne bi bili sprejeti do konca tega mandata.
Prav tako so podporo zakonoma zagotovili v največji koalicijski stranki SMC in tudi Socialni demokrati, obojim se namreč zdita izjemno pomembna, zato pričakujejo, da bosta dobila zadostno politično podporo.
Kot kaže, je v politiki vseeno še ostalo dovolj volje in pameti, da bodo invalidi še v tem mandatu dobili svoja zakona. Seveda, če bodo držali obljubo.