Zlata jabolka zmanjšujejo stres
Kaki izvira iz vzhodne Azije, imenujemo ga tudi vzhodno ali zlato jabolko. V nasadih je razmeroma nezahteven. Potrebuje zelo malo varstva, prilagodi se različnim vrstam tal in je prezimno trden, zaradi česar odlično uspeva v Sloveniji, predvsem v Istri, Vipavski dolini in Brdih. Manjše nasade najdemo tudi na Krasu, v celinskem delu Slovenije pa je gojenje kakija omejeno le na vinogradniške lege, saj drugod plodovi težje dozorijo.
V slovenski Istri je dozorevanje kakijev vsako jesen težko pričakovan dogodek, ki privabi številne ljubitelje tega zlatega sadeža. Letošnja sezona prinaša zelo kakovosten pridelek. Vremenske razmere so bile namreč za rast kakija ugodne: toplo poletje, uravnoteženo z občasnimi padavinami, je omogočilo zdrav razvoj dreves in plodov, septembrska toplota pa je poskrbela za značilno sladkost. Zdaj smo že v pozni jeseni, dnevi so krajši, a vreme ostaja toplo, prve slane še ni bilo. Prva zmrzal se napoveduje razmeroma pozno, zato bo sezona kakija trajala še kar dolgo.
Razstruplja
Plodovi kakija so primerni za obiranje šele, ko z dreves odpade listje, kar v krošnjah ustvari čudovit kontrast z oranžnimi plodovi. Ti sprva še niso primerni za uživanje, saj jih moramo pustiti dozoreti, da postanejo mehki in izgubijo trpkost. Izjema je le nekaj sort, katerih plodovi, četudi so trdi, niso trpki. Če imamo zaboj trdih kakijev, poskrbimo za postopno zorenje. Tiste, ki jih želimo hitro uživati, damo v zaprto škatlo z jabolki ali bananami, ki pospešijo zorenje, škatlo redno zračimo, kakiji pa bodo dozoreli v približno tednu dni. Drugi del sadežev shranimo pri sobni temperaturi brez dodatkov in prav tako občasno prezračimo. Za najpočasnejše zorenje jih shranimo v hladnem prostoru ali hladilniku pri okoli 1 °C, najbolje v zračnih vrečkah ali škatlah, ki jih občasno odpremo.
7 DNI potrebuje, da dozori.
Kaki je bogat z vitamini A, C in E ter minerali, kot so kalij, fosfor, kalcij in železo, poleg tega vsebuje tanine in pektin, ki dodatno izboljšajo njegov zdravilni učinek. Poživlja presnovo, pomaga pri razstrupljanju, znižuje holesterol, spodbuja krvni obtok, krepi imunski sistem, zmanjšuje utrujenost in pomaga v boju proti boleznim ter stresu.
Slovenska Istra je že dolgo prepoznana kot idealna lokacija za gojenje kakijev, saj tukajšnje podnebje zagotavlja ravnovesje med toplimi dnevi in milejšimi zimami. V okolici Kopra, Izole in Ankarana mali pridelovalci vsako leto pridelajo sadeže za lokalni trg, kjer z zrelimi plodovi napolnijo tržnice z značilno oranžno barvo. Kaki je v zadnjem desetletju postal simbol istrske jeseni in del lokalnega življenja. Obiranje plodov spremljajo lokalne prireditve in pokušine, ki povezujejo kulturno izročilo in pridelavo.
Na svidenje, listje!
Fenološka jesen 2024 v Sloveniji poteka sicer dokaj skladno s pričakovanji glede na pretekla leta, čeprav smo lahko opazili tudi nekaj posebnosti. Pravi začetek fenološke jeseni je sovpadal z rumenenjem lip, bukev in breze, ki so v večjem delu države začele spreminjati barve proti koncu septembra. V oktobru so pogoste padavine povzročile, da so številna drevesa hitro prešla v jesenske barve, listi pa so začeli intenzivno odpadati proti koncu meseca. Kljub temu ni bilo bistvenih odstopanj od povprečnega fenološkega koledarja.
Nekateri listavci, predvsem v hribovitih in hladnejših predelih Slovenije, pa so začeli kazati jesenske spremembe že nekaj dni prej kot v nižinskih in toplejših območjih. Hitro odpadanje listov je letos dodatno pospešilo tudi vetrovno vreme v oktobru, kar je v nekaterih krajih po državi pripeljalo do skoraj praznih krošenj že pred koncem oktobra.
Veter ima pomemben vpliv na odpadanje listja. Močni vetrovi odpadanje listov pospešijo. Fizično povzročijo, da listi masovno in hitro odpadejo, še posebno če so že v procesu odpadanja zaradi naravnih ciklov, kot so spremembe temperature in svetlobe.
Poleg tega so na hitrost obarvanja listja vplivala tudi daljša sušna obdobja v poletnih mesecih. Prispevala so k bolj intenzivnemu rumenenju in prezgodnjemu odpadanju v nekaterih delih Slovenije. Zaradi prezgodaj odpadlega listja drevesa lahko izgubijo možnost za dodatno skladiščenje hranil, kar lahko oslabi njihovo trdoživost. Vpliv zgodnejšega odpadanja listja se odraža tudi širše, saj spremembe v naravnih ciklih vplivajo na celoten ekosistem. Ptice selivke in druge vrste, ki svoje aktivnosti prilagajajo naravnemu ritmu dreves, se bodo morale v prihodnje zato prilagoditi na nove časovne vzorce.
Martinovo strelsko tekmovanje
Lovska družina Paloma iz Sladkega Vrha v petek, 8. novembra, ob 12. uri ter tudi na martinovo soboto, 9. novembra, ob 9. uri na strelišču LD Paloma Sladki Vrh pripravlja zanimivo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, in sicer za Martinov pokal. Gre za prijetno jesensko osvežitev med lovsko-športnimi in družabnimi dogodki, ki bo v Sladki Vrh pritegnila veliko lovskih strelcev iz celotne Slovenije. Kot je povedal dolgoletni vrhunski strelec iz LD Paloma Vlado Lešer, bodo tekmovali v športnem in lovskem stavu na 10 golobov. Vsak strelec bo lahko serijo večkrat ponovil. Zanimivo bo tudi streljanje na glinaste golobe v obliki preleta rac. To bo prvo strelsko tekmovanje za Martinov pokal na tem območju Slovenije. M. T.
