Zlata najdba na domačem dvorišču

Na grobišču ob cerkvi sv. Petra so arheologi Mestnega muzeja Ljubljana odkrili številne srednjeveške pokope. Med njimi izstopa grob umrlega, ki ga zelo dobro spoznamo. Antropološka analiza skeleta je pokazala, da je bil pokojnik moški, star med 30 in 34 leti. Po pridatkih, ostrogah in razkošnih oblačilih arheolog Martin Horvat sklepa, da je bil vitez: »Ostroge so pozlačene, v srednjem veku so bile pomemben statusni predmet.«
Vitez je bil oblečen v razkošna svilena oblačila, o katerih pričajo njihovi ostanki. Da gre za pomembneža, priča tudi okrasna obroba (bordura) oblačila. Izdelali so jo tako, da so okoli svilene preje ovili srebrn kovinski trak in nanj nanesli pozlato.

Predvsem po pridatku, zlatem kovancu, sta arheologa določila, v katerem obdobju je vitez živel in umrl. Zlatnik je kovan leta 1559 v Kremnitzu, upodobljen je cesar Svetega rimskega cesarstva Ferdinand I. (1503–1564) s helebardo. V 16. stoletju bi z njim lahko kupili konja.
Analiza lobanje je pokazala na možen vzrok smrti. Na zgornji čeljustnici so opazili sledi ognojkov in kroničnega vnetja, ki bi se lahko preneslo še v druge dele telesa in povzročilo smrt.
Z rekom Denar leži na cesti, treba ga je le pobrati, pa lahko označimo zgodbo o zlati zapestnici. Prostori Mestnega muzeja Ljubljana so v Turjaški palači, ki je bila dom Auerspergov, ene najpomembnejših kranjskih plemiških rodbin. Pri raziskovanju domačega muzejskega dvorišča so leta 2003, tam, kjer bi najmanj pričakovali, našli dragocen predmet. Zlato zapestnico v komunalnem kanalu. Zapestnica je, tako sklepata arheolog Martin Horvat in zgodovinarka dr. Irena Žmuc, padla na kup zemlje, s katero so kanal zasuli. »Takšne najdbe so izjemno redke, dragocen nakit običajno najdemo le v grobovih.«

Zapestnico sestavlja pet s temno modrim emajlom prevlečenih zlatih ploščic, okrašenih z rastlinskim motivom. Ploščice so povezane s prepletom iz zlatih žic. Po umetniško-obrtniški plati je izjemen primerek nakita. Na notranji strani zapestnice sta raziskovalca prebrala inicialke A E F V A. Čigava je bila?
Dolga je le 16 cm, Martin Horvat in dr. Irena Žmuc sta na podlagi tega podatka prišla do prvega sklepa. Nosila jo je deklica ali nežnejša ženska roka. Raziskovala sta naprej. V muzejskem rodovniku grofovske veje družine Auersperg je oseba z enakimi inicialkami. Drugi sklep, lastnica zapestnice je bila A (Ana) E (Elizabeta) F (Freiin) V (Von) (A) Auersperg (1610–1638), najstarejša sestra Janeza Andreja Auersperga, ki je zgradil Turjaško palačo. Zlata zapestnica tako spada v leto 1610, ko jo je deklica dobila ob krstu.
Pravo detektivsko raziskovanje jo je povezalo s prostorom, časom in imenom lastnice.
Nedaleč, ob Zoisovi cesti, so leta 1996 pri arheoloških izkopavanjih za načrtovani NUK II našli zlat prstan iz 2. stoletja našega štetja z motivom sklenjenih desnic. Kaj pomenita desnici? Dr. Bernarda Županek pove: »Motiv je v antiki pogost simbol. Pomeni slogo pa tudi sklenjen dogovor. Zato sklepamo, da je to zaročni ali poročni prstan. Na poročnih prstanih izraža željo po slogi med zakoncema in sklenjeno poroko, ki je bila pri pomembnih družinah tudi povezava njunih družin.«

Ana Porok, kustosinja Plečnikove zbirke, visoko ceni skulpturo orla, ki ga je Jože Plečnik oblikoval kot prapor za katoliško telovadno društvo Orli. Orliča sestavljajo različni likovni elementi, uporabil pa je tudi različne materiale: kamnine in poldrage kamenčke, bron, medenino. Orlič naj bi bil izdelan ob začetku gradnje stadiona okoli leta 1923. Ti in mnogi drugi predmeti bodo predstavljeni na novi razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto., ki jo bodo v Mestnem muzeju Ljubljana odprli maja.