Zlatar izdelal jaslice iz srebra (FOTO)
Jaslice so osrednji simbol božiča, njihovo izdelovanje in postavljanje pa sta spodbuda za kreativno razmišljanje in umetniško ustvarjalnost. Tako meni dr. Andrej Doblehar, ki je tudi letos v Narodni galeriji v Ljubljani predstavil prav posebne. To področje je danes zelo razvejano: na Brezjah je v muzeju jaslic stalna razstava, občasne jaslične razstave vsako leto pripravijo v številnih slovenskih krajih, deluje tudi Društvo ljubiteljev jaslic in izhaja revija Jaslice, kar je gotovo pripomoglo k dvigu kakovosti jasličarstva na Slovenskem.
Z živima oslom in volom ter kipcem deteta Jezusa
»V Narodni galeriji vsako leto pripravimo razstavo umetniških jaslic slovenskih arhitektov, kiparjev oziroma slikarjev, ki so se v preteklosti na različne likovne načine posvečali ikonografski temi Jezusovega rojstva, izbor pa temelji zlasti na likovni kakovosti in umetniški izvirnosti,« pove Doblehar. »Vprašanje, katere jaslice so umetniške, je zelo kompleksno, odgovore nanj pa lahko razbiramo na različnih ravneh, saj imajo jaslice likovno, estetsko in duhovno dimenzijo. Celotno postavitev sooblikujejo figure in pokrajina, vendar pri muzejski prezentaciji ni poudarek na jaslični pokrajini, temveč na figurah, ki so bistvena sestavina jaslic. Postavljamo jih lahko tudi samostojno, s svojo likovno izraznostjo pa nam pričarajo umetniško doživetje in duhovno obogatitev božičnih praznikov.«
Jaslice za letošnjo postavitev v Narodni galeriji je zasnoval in izdelal zlatar, srebrokovač in restavrator Christoph Steidl Porenta, z njimi pa zaznamuje vstop v jubilejno leto 2023, v katerem se spominjamo osemstoletnice postavitve prvih jaslic sv. Frančiška Asiškega v Grecciu v Italiji. Izročilo pravi, da je svetnik želel simbolično zaznamovati praznike in je v božični noči leta 1223 v votlini pri Grecciu postavil žive jaslice z oslom, volom in kipcem deteta Jezusa ter z njimi ponazoril dogodek Kristusovega rojstva. Med obhajanjem polnočne maše, pri kateri so bili navzoči redovniki in verniki, se je zgodilo mistično videnje. Danes sta v Grecciu cerkev in samostan z jaslično kapelo, sv. Frančišek Asiški pa velja za začetnika postavljanja jaslic, zato se Steidl Porenta s svojimi jaslicami vrača k osemstoletnim duhovnim izvirom prvih.
»Kiparsko upodobitev jaslic oziroma svete družine lahko vidimo v več delih Steidla Porente, vedno pa gre za miniaturno figuraliko iz srebra, ki je vključena v večjo umetniško realizacijo,« nadaljuje Doblehar. »Poseben dosežek je relikviarij sv. Frančiška Asiškega, ki so ga letos umestili v baziliko Marije Pomagaj na Brezjah ter je vsebinsko, likovno in izvedbeno kompleksno delo. Relikviarij je v obliki drevesa in z miniaturnimi upodobitvami dogodkov iz svetnikovega življenja, med katerimi je tudi postavitev prvih jaslic. Tiste, ki jih je Steidl Porenta namensko zasnoval in izdelal za razstavo v Narodni galeriji, pa so prav tako miniatura iz srebra, s katero simbolično poudarja intimnost božičnega dogodka. Zato je upodobil samo glavne protagoniste – Marijo z detetom Jezusom, sv. Jožefa, Svete tri kralje in angela.
57 let je star Steidl Porenta.
Sveta družina je umeščena v osvetljen krog, ki predstavlja intimni krog družine, zelena podlaga iz emajla nadomešča mah iz tradicionalnih slovenskih jaslic in je barvni simbol nove rasti, zunaj kroga pa je puščava. Marija doji dete in s tem daje življenje, Jožef pa je zasnovan v gibanju, kot bi prišel pogledat, kaj se dogaja, in s tem opozoril na čudež rojstva. Angel ni upodobljen kot majhen putto, temveč kot nadangel, ki ne samo naznani Jezusovo rojstvo, temveč se mu tudi pokloni. Sveti trije kralji so simbolna ponazoritev sveta in podoba ljudi s treh celin, ki so prinesli najdragocenejše, kar premorejo – zlato, miro in kadilo. Umetnik pa ni vključil živali, sicer vedno prisotnih v tradicionalnih postavitvah, saj se mu v kontekstu poudarjene intimnosti božičnega dogodka ne zdijo ključne.«
Restavrator v opatiji
Jaslice Steidla Porente za razstavo v Narodni galeriji so vsebinsko simbolna osebna interpretacija božičnega dogodka in pomenijo dosežek umetne obrti v širokem kontekstu umetnikove vsestranske ustvarjalnosti. Z njimi je slovensko jaslično umetnost obogatil z novimi pristopi in jo povezal z žlahtno tradicijo zlatarstva rodne Bavarske, ki jo že tri desetletja nadaljuje v ateljeju Zlato runo v Ljubljani.
Steidl Porenta, rojen Schneck 5. maja 1965 v Münchnu v Nemčiji, je osnovno šolo in realko pod vodstvom jezuitov obiskoval v Pullachu v Isartalu. Leta 1986 je končal strojno šolo in opravil izpit za industrijskega mehanika. Po služenju vojaškega roka se je leta 1987 vpisal v trgovsko šolo. Pri firmi Horst Berger v Münchnu se je izobraževal kot trgovec v zunanji in veletrgovini.
Leta 1988 je bil v opatiji Münsterschwarzach sprejet v zlatarsko šolo, teoretični del šolanja je zaključil v Würzburgu. Zlatarski izpit je opravil leta 1991, leta 1992 pa še srebrokovaškega. Do leta 1993 je bil zaposlen kot oblikovalec nakita in uporabnih predmetov iz žlahtnih kovin ter zlatar, srebrokovač in restavrator v benediktinski opatiji Münsterschwarzach.
Živali, sicer vedno prisotnih v tradicionalnih postavitvah, ni vključil, saj se mu v kontekstu poudarjene intimnosti božičnega dogodka ne zdijo ključne.
Od leta 1993 je samostojni oblikovalec na področju zlatarstva, srebrokovaštva in restavratorstva v svoji delavnici Zlatarna Zlato runo. V zadnjih letih je sodeloval na številnih razstavah v Sloveniji, Nemčiji, Italiji in Franciji bodisi kot zlatar ali kot restavrator žlahtnih kovin.
