Zlati jubilej lovskih pevcev in rogistov: prepevalo jih je 150, v rog pa pihalo 100 (FOTO)

Lovska zveza Slovenije, ki bo kmalu praznovala 120 let, v okviru svojega osnovnega poslanstva zagotovo veliko prispeva k trajnostnemu in sonaravnemu gospodarjenju gozdov in divjadi. Da je pri svojem strokovno podkovanem delu uspešna, priča tudi dejstvo, da je Slovenija po številu živalskih in rastlinskih vrst na kvadratni kilometer površine še vedno prva v Evropi,« je med drugim dejal Marko Lotrič, predsednik državnega sveta in častni pokrovitelj tradicionalnega srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je pred dnevi potekalo v Brežicah.

Kraj dogodka za tako imenovani praznik lovske kulture ni izbran naključno. Organizirana lovska kultura se je namreč pred pol stoletja rodila v Globokem, vasici v občini Brežice, in zavoljo njenega pobudnika Franca Keneta je Globoko gostilo tudi vsa dosedanja jubilejna srečanja. Zdaj so se zaradi lažje organizacije odločili za brežiško športno dvorano, v goste je namreč prišlo 150 pevcev in 100 rogistov iz vse države, pa tudi iz sosednje Hrvaške, iz Kraljevca na Sutli. Pa še to: v slovenskem kulturnem prostoru delujeta samo dva pevska zbora, ki sta sodelovala že na prvem srečanju pred pol stoletja v Globokem. To sta LPZ Dekani in LPZ Globoko, samo slednji se je udeležil vseh dosedanjih srečanj in je letos zlati jubilant.

»Samo nekaj nas je še, ki smo pred 50 leti uresničili idejo, da bi v Globoko zvabili pevske zbore, ki so prepevali pesmi z lovsko vsebino in so se imenovali lovski pevski zbori. Bili smo maloštevilni, toda ideja je bila prava. Nastajali so novi in novi lovski pevski zbori in kmalu so se pevcem pridružile skupine lovskih rogistov. Tudi te so se množile in s kovinskimi zvoki sprva še nekoliko okorno, nato pa vse bolj vešče in ušesu prijetnejše s svojimi melodijami bogatile naša srečanja, predvsem pa širile slovensko lovsko melodijo po vsej domovini in tudi zunaj nje. Lovski pevski zbori in lovski rogisti smo postali stalni gosti številnih kulturnih prireditev, kjer smo s svojimi melodijami in lovsko pesmijo poslušalcem prikazali tudi drugo plat lovske organizacije, lovsko kulturo. Ta se je razširila še na druga področja umetniškega izražanja lovcev, ljubiteljskih kulturnikov. Prišli so kiparji, slikarji, fotografi, literati, ki svoje ustvarjanje uspešno predstavljamo širši javnosti. Zato ni presenetljivo, da je bila kultura slovenskih lovcev vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine,« je dejal Franc Kene, domačin, pionir srečanj, predsednik LPZ Globoko in predsednik organizacijskega odbora. Letos so k zlatemu jubileju dodali še fotografsko razstavo lovcev na temo Narava – divjad, fotografije so prispevali Lojzi Avsenik, Natalija Pišec, Miha Robar, Anton Tratnik in Slavko Zakšek, razstava je nastala s pomočjo Fotokluba Brežice, s fotografijami pa so se predstavili tudi mladi iz fotokrožka Osnovne šole Globoko.

Družno nastopili

V Brežicah so pevski zbori zapeli skupaj, in sicer pod taktirko zborovodij Milene Kralj Buzeti in Franca Keneta, rogisti pa so družno zaigrali pod taktirko dirigentov mag. Janija Šalomona in Vasje Namestnika. Zbrane je do solz nasmejala Ivana Zupančič, znana kot Pišečka Mica, slike iz gozda pa so predstavili učenci Osnovne šole Globoko, katerih mentorica je Nataša Plevnik. Na srečanju smo lahko prisluhnili tudi jelenovemu rukanju, seveda nepravemu, čeprav je zvenelo povsem pristno. Veščina oponašanja jelenjega rukanja je ostala in ostaja zapisana v genih zelene bratovščine ter je del slovenske lovske kulture in njene tradicije.

Fotografije iz gozda so predstavili učenci Osnovne šole Globoko. FOTOGRAFIJE: Tanja Jakše Gazvoda

Ob zlatem jubileju praznika lovske kulture so pripravili tudi fotografsko razstavo.

Praporščaki lovskih družin Posavja so v dvorano prišli ob koračnici Dobovskih rogistov.

Nastopajoči

»Oponašalci jelenjega rukanja delujejo v okviru Lovske zveze Slovenije. Vsako leto od leta 2008 se pomerijo tudi na državnem prvenstvu, najboljši potem še na mednarodni ravni. Prvi veliki uspeh je ekipa oponašalcev dosegla leta 2010, ko so na mednarodnem turnirju v Celovcu prvič zmagali. Leto pozneje so postali ekipni evropski podprvaki, Klemen Šušteršič pa je postal celo evropski prvak med posamezniki. Leta 2012 so prvič postali ekipni evropski prvaki. Od takrat ekipa in člani ekipe LZS redno segajo po najvišjih mestih na mednarodnih in evropskih prvenstvih,« je povedala voditeljica prireditve Anja Urek. Tokrat se je v Brežicah z oponašanjem jelenjega rukanja predstavil Marko Mavri. Jubilejno srečanje so vsi zbrani zaključili s pogostitvijo in prijetnim druženjem. 

Družno so zapeli.

Pišečka Mica je nasmejala zbrane.

Jelenje rukanje je oponašal Marko Mavri.