Zlorabil jo je slovenski duhovnik: Ti samo zamiži in kmalu bo vsega konec

LJUBLJANA – Odziv na iniciativo dovolj.je, ki je namenjena žrtvam spolnih zlorab v cerkvi na Slovenskem je nad pričakovanji. V dobrem mesecu po ustanovitvi se je opogumilo 13 žrtev spolnih zlorab in podalo prijavo ter stopilo v stik z iniciativo. »Delo poteka dobro, čeprav se je izkazalo, da je primerov zlorab celo več, kot smo sprva predvidevali,« so zapisali v iniciativi, za katero stoji skupina dejavnih katoličanov različnih strokovnih profilov, ki so se neposredno ali posredno srečale s spolnimi zlorabami v katoliški cerkvi na Slovenskem. Svojo pretresljivo zgodbo so nekatere žrtve anonimno razkrile tudi javnosti (nelektorirano).



»Objel me je, poljubil, in me stisnil k sebi ter mi zašepetal na uho: vse najboljše. Zate imam posebno darilo, darilo ki ti bo ostalo za vedno. Odraščaš. Naučil te bom ljubiti. Ti samo zamiži, in kmalu bo vsega konec. Hotela sem se rešiti njegovih rok, zbežati. A tedaj me je potisnil ob steno, in z mene začel slačiti hlače. Bila sem v šoku. Ne vem kaj se je dogajalo. Vem samo da sem se zbudila na tleh, brez hlač. Peklo me je, bolelo. Ne morem pozabiti tistega njegovega pogleda, ki se je smehljal. Dejal mi je: Obleci se. Če komu poveš o tem darilu, te bo hudič pobral. Hitro sem se oblekla, pobrala svoje stvari in zbežala. Kljub bolečini sem tekla kar so me nesle noge. Jokala sem. Bežala, bežala daleč stran.« Zaradi tega si dolga leta ni upala približati moškim, ni si upala hoditi na zabave ali imeti prijateljev.

Izpoved moškega

O svoji grenki izkušnji je spregovoril tudi moški, ki je imel neprijetno izkušnjo s spovednikom. Ti so sicer zavezani molčečnosti, tudi če pri spovedi otroka izvejo, da je bil ta spolno zlorabljen (nelektorirano):

»Z vsako spovedjo je želel bolj globlje prodreti v moje osebno – intimno življenje. Začela so se vprašanja o moji spolnosti. In to vse v okviru zakramenta sv. spovedi. Kot mlad mulec, sem mu seveda iskreno odgovarjal. Ko sem ga vprašal, če je to res potrebno, sem dobil odgovor, da mi želi samo pomagati, da dobro opravim sv. spoved. Kar nekaj časa je takšno 'zasliševanje' trajalo. Ne vem točno koliko mesecev sem hodil k njemu na spoved skoraj vsakih 14 dni in tam doživljal 'razgaljenost duše', ko mi je bilo enkrat vsega dovolj. Zadnje tako srečanje z njim je bilo, ko me je spraševal če si dovolj dobro umivam penis, če si potegnem kožico dol in jo umijem itd, da ne pišem vseh 'sočnih' vprašanj in njegovih nasvetov. Kaj je delal sam po najinem srečanju, me je kar sram pomisliti. A to ve on sam!«

Posiljena podnajemnica

Ena od žrtev je bila tudi podnajemnica, ki je ravnokar doštudirala (nelektorirano):

»Bila sem na pragu odraslega življenja. Zaključila sem s študijskimi obveznostmi in začela služiti svoj denar. Živela sem v najemniškem stanovanju. Moj najemodajalec je bil duhovnik. /.../ Vse pogosteje je govoril opolzke šale z eksplicitno seksualizirano vsebino, moj mimohod je izkoristil za otipavanje itd. Doma sem bila vzgojena, da je treba o duhovnikih misliti in govoriti samo dobro, zato sem ga sama pred seboj opravičevala in ga zagovarjala. Nato me je posilil. Ko sem čez noč zbežala proč, me je začel psihično terorizirati – grozil mi je, da bo naredil samomor, če se ne vrnem.«