SLADKO TEKMOVANJE
Zmagovale so orehove potice
Na razstavi potic v Šentjerneju kar šest gospodinj osvojilo prav vse točke. Peke se loteva tudi vse več moških, tokrat so sodelovali štirje.
Odpri galerijo
ŠENTJERNEJ – Potica je simbol slovenskih družinskih praznikov, tako da bo decembra, v mesecu pričakovanj, naše domove znova napolnil omamen vonj po tej naši kulinarični posebnosti. Prav vsaka gospodinja, ki se loti peke potice, tega prijetnega, a tudi zahtevnega opravila, želi izpod svojih rok ponuditi čim boljšo in čim lepšo potico in vsaka ima poleg recepta zagotovo svojo drobno skrivnost, da je končni izdelek čim boljši in okusnejši.
Tiste pa, ki imajo še pogum, prinesejo potico na ocenjevanje, kot je bilo minuli vikend v Šentjerneju, kjer so zagnane članice Društva kmetic Šentjernej v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in KGZ Novo mesto v Kulturnem centru Primoža Trubarja pripravile že 5. regijsko ocenjevanje in razstavo potic.
Tu smo lahko z veseljem ugotovili, da se peke potic loteva vse več moških, tokrat so se v peki preizkusili Klemen Škrabec iz Ljubljane, Jože Senegačnik s Škofljice ter Gašper Majzelj in Vid Vinšek iz Šentjerneja. Kar je še posebno razveseljivo, so potice iz leta v leto lepše in boljše, gospodinje in gospodinjci pa postajajo pravi mojstri. To je skupna ugotovitev članov dveh strokovnih komisij, ki so imeli prijetno, a odgovorno delo, saj so morali poskusiti in oceniti kar 67 potic, pri katerih so bili pomembni tako zunanji videz, vonj kot seveda okus.
Resda je bilo največ orehovih potic in preostalih sladkih potic z nadevi, kot so pehtranov, kokosov, lešnikov, v pokušino pa so dobili celo korenčkovo in laneno potico ter potico prijateljstva. Med slanimi so okušali ocvirkove in čemaževo potico, ena gospodinja je pšenično moko zamenjala z ajdovo in testo obogatila z rozinovim nadevom, druga pa s pirino moko in jo namazala s kokosovim nadevom, hkrati se gospodinje lotevajo tudi posebnih tehnik; pripravile so neshajano potico, hladno in potico s kislim testom.
»Želim vas pohvaliti in vam položiti na srce, da ostanete zvesti navadam svojih babic in da potice z veseljem pripravljate ob vseh praznikih. Bodimo ponosni na našo kulinarično dediščino, ki nam je pustila potice kot posebnost, kar imamo samo Slovenci kot svojo zaščiteno tradicionalno jed, ki tako prijetno zadiši v naših domovih,« je na sklepni prireditvi dejala Elizabeta Vrščaj, predsednica dveh tričlanskih strokovnih komisij, in poudarila, da je kar šest potic doseglo vse možne točke, nobena pa si ni prislužila le pohvale, kar pove, da so bile ne le zelo lepe, ampak tudi kakovostne.
Podelili so šest bronastih, 31 srebrnih in 30 zlatih priznanj, med slednjimi je šest potic prejelo vseh 38 možnih točk – vse so bile orehove, le ena kokosova. Te so spekle Alenka Avsec iz Šmarjeških Toplic, Štefka Praznik in Olga Drab iz Žužemberka ter tri članice domačega Društva kmetic Šentjernej, Jožica Vodopivec, Milena Žagar in Rozalija Zupančič.
In katere so skrivnosti priprave dobre potice? Razmerje med testom in nadevom mora biti pravo. »Veliko nadeva povzroči manj elastično sredico in slabšo povezanost nadeva s testom. Kadar pa je nadeva manj, je potica lepše oblike, bolj elastične sredice, vendar manj izrazitega okusa,« je povedala Vrščajeva in dodala, da prevelika količina surovega izdelka povzroči dvig testa nad model in zato nepravilno obliko potice.
»Pri dodajanju dišav bodite zmerni, uporabljajte naravne in ne dodajajte umetnih dodatkov, tudi kurkume ne v prevelikih količinah,« je svetovala in opozorila na še eno »napako«. Pri nekaterih poticah je odstopil nadev od testa; luknje so posledica čezmernega vzhajanja in neenakomerne temperature testa in nadeva ali pa prevelike vlažnosti nadeva. Kaj pa je narobe, če vrhnja skorja odstopi?
»Potica je bila v modelu preveč vzhajana, zato se v pečici vrhnja skorja zapeče, prevzhajan del pa se v stiku z vročino sesede,« je nadaljevala Vrščajeva in svetovala, kako se izognemo pokanju zgornjega roba okoli potice. Pri zavijanju moramo pustiti nekaj testa brez nadeva in ta del namestimo na zunanji zgornji rob. Pri peki sta še kako pomembna temperatura in čas pečenja, preveč zapečena skorja lahko greni in ima vonj po zažganem. In če želite speči pravo slovensko potico, potem jo pecite v okroglem modelu – potičniku, težka pa naj bo najmanj kilogram in pol. To bo tudi zagotovilo, da je ne bo prehitro zmanjkalo.
Tiste pa, ki imajo še pogum, prinesejo potico na ocenjevanje, kot je bilo minuli vikend v Šentjerneju, kjer so zagnane članice Društva kmetic Šentjernej v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in KGZ Novo mesto v Kulturnem centru Primoža Trubarja pripravile že 5. regijsko ocenjevanje in razstavo potic.
Potica prijateljstva
Tu smo lahko z veseljem ugotovili, da se peke potic loteva vse več moških, tokrat so se v peki preizkusili Klemen Škrabec iz Ljubljane, Jože Senegačnik s Škofljice ter Gašper Majzelj in Vid Vinšek iz Šentjerneja. Kar je še posebno razveseljivo, so potice iz leta v leto lepše in boljše, gospodinje in gospodinjci pa postajajo pravi mojstri. To je skupna ugotovitev članov dveh strokovnih komisij, ki so imeli prijetno, a odgovorno delo, saj so morali poskusiti in oceniti kar 67 potic, pri katerih so bili pomembni tako zunanji videz, vonj kot seveda okus.
Resda je bilo največ orehovih potic in preostalih sladkih potic z nadevi, kot so pehtranov, kokosov, lešnikov, v pokušino pa so dobili celo korenčkovo in laneno potico ter potico prijateljstva. Med slanimi so okušali ocvirkove in čemaževo potico, ena gospodinja je pšenično moko zamenjala z ajdovo in testo obogatila z rozinovim nadevom, druga pa s pirino moko in jo namazala s kokosovim nadevom, hkrati se gospodinje lotevajo tudi posebnih tehnik; pripravile so neshajano potico, hladno in potico s kislim testom.
»Želim vas pohvaliti in vam položiti na srce, da ostanete zvesti navadam svojih babic in da potice z veseljem pripravljate ob vseh praznikih. Bodimo ponosni na našo kulinarično dediščino, ki nam je pustila potice kot posebnost, kar imamo samo Slovenci kot svojo zaščiteno tradicionalno jed, ki tako prijetno zadiši v naših domovih,« je na sklepni prireditvi dejala Elizabeta Vrščaj, predsednica dveh tričlanskih strokovnih komisij, in poudarila, da je kar šest potic doseglo vse možne točke, nobena pa si ni prislužila le pohvale, kar pove, da so bile ne le zelo lepe, ampak tudi kakovostne.
Podelili so šest bronastih, 31 srebrnih in 30 zlatih priznanj, med slednjimi je šest potic prejelo vseh 38 možnih točk – vse so bile orehove, le ena kokosova. Te so spekle Alenka Avsec iz Šmarjeških Toplic, Štefka Praznik in Olga Drab iz Žužemberka ter tri članice domačega Društva kmetic Šentjernej, Jožica Vodopivec, Milena Žagar in Rozalija Zupančič.
Kako speči čim boljšo?
In katere so skrivnosti priprave dobre potice? Razmerje med testom in nadevom mora biti pravo. »Veliko nadeva povzroči manj elastično sredico in slabšo povezanost nadeva s testom. Kadar pa je nadeva manj, je potica lepše oblike, bolj elastične sredice, vendar manj izrazitega okusa,« je povedala Vrščajeva in dodala, da prevelika količina surovega izdelka povzroči dvig testa nad model in zato nepravilno obliko potice.
Veliko nadeva povzroči manj elastično sredico in slabšo povezanost s testom.
»Pri dodajanju dišav bodite zmerni, uporabljajte naravne in ne dodajajte umetnih dodatkov, tudi kurkume ne v prevelikih količinah,« je svetovala in opozorila na še eno »napako«. Pri nekaterih poticah je odstopil nadev od testa; luknje so posledica čezmernega vzhajanja in neenakomerne temperature testa in nadeva ali pa prevelike vlažnosti nadeva. Kaj pa je narobe, če vrhnja skorja odstopi?
67
potic so ocenjevali v Šentjerneju.
potic so ocenjevali v Šentjerneju.
»Potica je bila v modelu preveč vzhajana, zato se v pečici vrhnja skorja zapeče, prevzhajan del pa se v stiku z vročino sesede,« je nadaljevala Vrščajeva in svetovala, kako se izognemo pokanju zgornjega roba okoli potice. Pri zavijanju moramo pustiti nekaj testa brez nadeva in ta del namestimo na zunanji zgornji rob. Pri peki sta še kako pomembna temperatura in čas pečenja, preveč zapečena skorja lahko greni in ima vonj po zažganem. In če želite speči pravo slovensko potico, potem jo pecite v okroglem modelu – potičniku, težka pa naj bo najmanj kilogram in pol. To bo tudi zagotovilo, da je ne bo prehitro zmanjkalo.