Zmagovalni koktajl navdahnili ... ajdovi žganci! (FOTO)
Ajdovi žganci s kislim mlekom imajo nedvomno posebno mesto v zakladnici slovenske kulinarike. A če si ob njih brez težav v misli prikličemo gorske pašnike in planinske koče, kjer ta naša tradicionalna jed še posebej prija, si je verjetno niti z obilo divje domišljije ne bi mogli preliti v visok kozarec za koktajl. Toda prav žganci s kislim mlekom so v ozadju zmagovalnega koktajla, ki ga je na tekmovanju v mešanju koktajlov ustvaril 25-letni Gal A. Pilko.
»Galov koktajl je zajemal celoto, ki smo jo iskali. Vidi se, da je že izkušeni maček,« je dejal Kevin Kos, naš vrhunski barman in miksolog, ki je sedel na enem od treh sodniških stolčkov. Poleg tega pri pripravi tako rekoč ni imel odpadka, kar je bilo v skladu s trajnostno naravnanostjo pri mešanju pijače, ki so jo tudi ocenjevali. Domiselni Polzelan je namreč vse, kar mu je ostalo od infuziranja džina s popečeno ajdo, sodavice iz sirotke jogurta, ki jo je dodatno infuziral z breskvinimi koščicami, ter prečiščenega sveže iztisnjenega soka vipavskih breskev, spremenil v slasten mini sladoledni sendvič. V ledeni sladki grižljajček, ki za tisti dodaten vau efekt spremlja vsak sladostrasten požirek njegove opojne pijače.
V predtekmovanju v gorenjski prestolnici se je v pripravi klasičnih koktajlov pomerilo 10 mladih barmanov z vseh koncev Slovenije. Mešali so vsem znane klasike na osnovi džina, kjer ni bilo prostora za inovativnost, dokazati so morali zgolj mojstrstvo v osnovah. Ker brez dobre osnove pač ni mogoče graditi naprej! A če je do sem vse potekalo po ustaljenih vzorcih, je šesterica, ki se je prebila v finale, nato dokazala, da mešanje koktajlov ni zgolj umetnost, pač pa tudi znanost. Ob njihovih stvaritvah, pri katerih je bila omejitev le, da morajo biti izpeljanke koktajla Tom Collins, je bilo namreč precej lahko potegniti vzporednice z molekularno kuhinjo, pri kateri si okusi podajo roko s fizikalno in kemično znanostjo.
Štiri minutke so imeli za pripravo, pri čemer so si na mešalni pult pripravili kozarce, visoko žlico za mešanje, šejker, merice, steklenice s pijačami, ki jih potrebujejo, zelišča, morda rezine sadja. Nato so v štirih minutah vse to spremenili v skoraj alkimistični opoj, s katerim so poskušali prepričati tričlansko žirijo. To smo vsaj videli gledalci, ki so nam finalisti ob mešanju svoje pijače pripravili še manjši šov. Vsak ob svoji glasbi so pripovedovali zgodbo, ki tiči za njihovo pijačo. »Ne nazadnje smo v poslu šovbiznisa. Gost ne pride zgolj na pijačo, pride po izkušnjo,« je ob tem razložil Kos, čeprav priznava, da pri nas kultura pitja koktajlov še ni tako razvita, kot bi si želel.
Tropsko ni potrebno!
Na tekmovanju smo videli le majhen del tega, kako so se finalisti pripravljali na izdelavo koktajla. Že prej so morali žiriji poslati recept, natančen do centilitra ali miligrama, od tega na tekmovanju niso smeli odstopiti niti za dlako. Morali so ga tudi fotografirati in fotografijo objaviti na družbenih omrežjih, saj je tudi privlačna predstavitev zelo pomembna.
V domačih kuhinjah barmanov se je že dneve prej odvijala prava čarovnija. Lara Šoštar, edina predstavnica nežnejšega spola v tem še vedno precej moškem klubu in z 22 leti tudi najmlajša tekmovalka ter edina brez barmanskih izkušenj, je pripravila kutin sirup in metino sodavico.
Lovro Vetrih, ki se je s svojim koktajlom prebil na tretje mesto, se za navdih vselej ozira na vrt domače kmetije: »Nikakršne nuje po tropskem sadju, ki k nam potuje prek luže, ni. Tudi pri nas imamo ogromno odličnega sadja, pa še precej bolj trajnostno je tako.« Tokrat se je odločil za pripravo sirupa iz gozdnih jagod, ki jih je nabral doma, sladkobo sadja pa je presekal s kislino travniške kislice. Ob tretjeuvrščenem Lovru in zmagovalcu je žirijo najbolj navdušil Djan Meglič z različico Toma Collinsa, ki je z okusi pomaranče in čokolade pričarala okus priljubljenih jaffa piškotov. Pri tem seveda ni pozabil na vse bolj pomembno pravilo vseh najodličnejših kuharskih chefov in očitno tudi barmanov – nič ne sme iti v nič. Tako je iz ostankov pomarančnega pireja in čokolade, ki sta mu ostala po dvigovanju okusov osnovnih pijač za pripravo koktajla na višjo raven, pripravil še čokoladno-pomarančni sladoled. »Po požirku koktajla na jeziku ostanejo pomarančne note, s sladoledom pa izrazitejši okus čokolade,« je ponudil celovito izkušnjo združevanja pijače s hrano, ki jo bolj tradicionalno povezujemo z vinom, a prihaja vse bolj v ospredje tudi pri uživanju v koktajlih.
