SALAMIJADA
Zmagovite salame ne bi bilo brez žene
Na jubilejni 60. sevniški salamijadi najvišjo oceno dobil Božo Zupančič iz Šentjerneja. Tudi letos druženja v gostilni Vrtovšek na dan mučenikov zaradi epidemioloških ukrepov ni bilo.
Odpri galerijo
Božo Zupančič je zmagal s pomočjo svoje Marijance.
Društvo salamarjev iz Sevnice se tudi letos, kljub omejitvam zaradi koronavirusa, ni izneverilo tradiciji in na vrtu gostišča Vrtovšek, kjer se je leta 1962 vse začelo, so izvedli salamijado, čeprav v zelo okrnjeni obliki. Je pa jubilejna 60. upravičila svoj sloves matere vseh salamijad, saj so izdelovalci iz vse Slovenije na ocenjevanje poslali kar 107 vzorcev te suhomesne specialitete.
Čeprav naj bi bila izdelava salam bolj domena moških, pa se jih je lotilo kar nekaj predstavnic nežnejšega spola. Med njimi Simona Felicijan, gostinka iz Boštanja, ki je zasedla odlično tretje mesto. Ker se smejo salamijade udeležiti zgolj moški – saj tradicionalno poteka na dan mučenikov –, je priznanje prevzel njen mož Rado Felicijan.
Da je pravzaprav izdelovanje salam vedno delo več rok in da se pri opravilu zberejo tudi prijatelji, sta nam priznala drugouvrščeni Janez Peterlin iz Šmarjeških Toplic, ki jih izdeluje že dobrih 40 let, in zmagovalec Božo Zupančič iz Šentjerneja. »Glavnino del opravi moja žena Marijanca, ki je leta 2013 s svojo salamo osvojila tudi tretje mesto na državnem prvenstvu. Brez nje ne bi bilo nič,« je priznal Zupančič, ki na sevniško salamijado pošilja salame že več kot deset let, letos prvič pa je njegova dobila najvišjo oceno. Kot nam je še zaupal, prašiče vzreja sam, saj je tako zagotovljena kakovost mesa. Čeprav je bilo nekaj težav pri sušenju zaradi prevelike vlage, letošnjo letino na splošno ocenjuje za dobro. Kot nam še zaupa Zupančič, salame pomaga izdelovati tudi prijateljem.
Že sedmo leto so v Sevnici ocenjevali salame rejcev. V tej kategoriji je zmagala družina Tomažič iz Tržišča, drugo najboljšo salamo je izdelal domačin Brane Božič, prav tako pa tudi tretjo, ta je last Boža Kragla. Že desetič pa so v Sevnici letos ocenjevali salame prijateljev iz sosednjih držav. Letos so prejeli 23 vzorcev iz sosednje Hrvaške in Avstrije, ena salama pa je prispela iz Srbije. Najboljšo je izdelal Hrvat Marinko Šinko. »Sevniška salamijada je očitno res zelo cenjena tudi med izdelovalci, na kar kaže število prispelih salam. Čeprav smo jih prejeli tudi že več, pa je 107 za to nenavadno leto lepa številka. In očitno nam ljudje zaupajo,« meni Dušan Lipej, predsednik ocenjevalne komisije.
Člani so svoje delo opravili v skladu z vsemi navodili NIJZ, bili so v tako imenovanem mehurčku, kot vsako leto pa so ocenjevali glede na zunanji videz in videz ob prerezu, odločilna pa sta seveda vonj in okus. »A slabih salam ni, vse te kulinarične specialitete so odlične in predvsem užitne,« nam zatrdi Lipej.
»Ostajamo zvesti tradiciji, in četudi letos in tudi že lani nismo mogli pripraviti druženja, kot smo ga bili v Sevnici vajeni vsa prejšnja leta, smo izvedli tako ocenjevanje kot podelitev priznanj najboljšim. Ni merilo le zaslužek, pomembno je, da to prireditev pripravljamo s srcem in dušo. Na dan mučenikov pa smo 70 salam, ki so nam ostale od lani, razrezali in v narezkih razdelili vsem javnim zavodom v sevniški občini,« je zadovoljen Zdravko Mastnak, predsednik Društva sevniških salamarjev, ki še vedno upa, da bodo 19. junija v Ljubljani lahko pripravili večji kulinarični dogodek, ki bo tudi v znamenju 60. salamijade. Takrat bo izšla monografija 60 let sevniške salamijade, ki jo želijo predstaviti širši javnosti.
Da je ravno domače salamarsko društvo v Sevnico prineslo velike spremembe, zlasti kar se tiče prepoznavanja pomena lokalno pridelane hrane, pa poudarja sevniški župan Srečko Ocvirk: »Salame, med in vina so le nekateri paradni konji v našem lokalnem okolju, ki jih ljudje že poznajo po kakovosti.«
Slabe v resnici ni.
Čeprav naj bi bila izdelava salam bolj domena moških, pa se jih je lotilo kar nekaj predstavnic nežnejšega spola. Med njimi Simona Felicijan, gostinka iz Boštanja, ki je zasedla odlično tretje mesto. Ker se smejo salamijade udeležiti zgolj moški – saj tradicionalno poteka na dan mučenikov –, je priznanje prevzel njen mož Rado Felicijan.
Da je pravzaprav izdelovanje salam vedno delo več rok in da se pri opravilu zberejo tudi prijatelji, sta nam priznala drugouvrščeni Janez Peterlin iz Šmarjeških Toplic, ki jih izdeluje že dobrih 40 let, in zmagovalec Božo Zupančič iz Šentjerneja. »Glavnino del opravi moja žena Marijanca, ki je leta 2013 s svojo salamo osvojila tudi tretje mesto na državnem prvenstvu. Brez nje ne bi bilo nič,« je priznal Zupančič, ki na sevniško salamijado pošilja salame že več kot deset let, letos prvič pa je njegova dobila najvišjo oceno. Kot nam je še zaupal, prašiče vzreja sam, saj je tako zagotovljena kakovost mesa. Čeprav je bilo nekaj težav pri sušenju zaradi prevelike vlage, letošnjo letino na splošno ocenjuje za dobro. Kot nam še zaupa Zupančič, salame pomaga izdelovati tudi prijateljem.
Predsednik ocenjevalne komisije Bojan Lipej
Že sedmo leto so v Sevnici ocenjevali salame rejcev. V tej kategoriji je zmagala družina Tomažič iz Tržišča, drugo najboljšo salamo je izdelal domačin Brane Božič, prav tako pa tudi tretjo, ta je last Boža Kragla. Že desetič pa so v Sevnici letos ocenjevali salame prijateljev iz sosednjih držav. Letos so prejeli 23 vzorcev iz sosednje Hrvaške in Avstrije, ena salama pa je prispela iz Srbije. Najboljšo je izdelal Hrvat Marinko Šinko. »Sevniška salamijada je očitno res zelo cenjena tudi med izdelovalci, na kar kaže število prispelih salam. Čeprav smo jih prejeli tudi že več, pa je 107 za to nenavadno leto lepa številka. In očitno nam ljudje zaupajo,« meni Dušan Lipej, predsednik ocenjevalne komisije.
Člani so svoje delo opravili v skladu z vsemi navodili NIJZ, bili so v tako imenovanem mehurčku, kot vsako leto pa so ocenjevali glede na zunanji videz in videz ob prerezu, odločilna pa sta seveda vonj in okus. »A slabih salam ni, vse te kulinarične specialitete so odlične in predvsem užitne,« nam zatrdi Lipej.
Jure Vrtovšek, v čigar gostilni v starem delu Sevnice se je salamijada začela.
»Ostajamo zvesti tradiciji, in četudi letos in tudi že lani nismo mogli pripraviti druženja, kot smo ga bili v Sevnici vajeni vsa prejšnja leta, smo izvedli tako ocenjevanje kot podelitev priznanj najboljšim. Ni merilo le zaslužek, pomembno je, da to prireditev pripravljamo s srcem in dušo. Na dan mučenikov pa smo 70 salam, ki so nam ostale od lani, razrezali in v narezkih razdelili vsem javnim zavodom v sevniški občini,« je zadovoljen Zdravko Mastnak, predsednik Društva sevniških salamarjev, ki še vedno upa, da bodo 19. junija v Ljubljani lahko pripravili večji kulinarični dogodek, ki bo tudi v znamenju 60. salamijade. Takrat bo izšla monografija 60 let sevniške salamijade, ki jo želijo predstaviti širši javnosti.
107vzorcev so ocenili.
Da je ravno domače salamarsko društvo v Sevnico prineslo velike spremembe, zlasti kar se tiče prepoznavanja pomena lokalno pridelane hrane, pa poudarja sevniški župan Srečko Ocvirk: »Salame, med in vina so le nekateri paradni konji v našem lokalnem okolju, ki jih ljudje že poznajo po kakovosti.«
