Zmaji nad čudežem renesanse (FOTO)
Zmajsko društvo KAP Jasa iz Ljubljane je prejelo častitljivo povabilo, namreč da se udeleži enega najbolj edinstvenih festivalov spuščanja zmajev v Evropi, če že ne na svetu, 69. Feste dell'Aquilone v Urbinu v italijanski pokrajini Marche.
»Urbinski zmajski festival je razdeljen na dva dela: prvi je klasični mednarodni zmajski festival, na katerem ekipe zmajarjev spuščajo fantastične leteče skulpture v nebo in na katerem smo sodelovali tudi slovenski zmajarji,« je po vrnitvi povedal Saša Iskrić, tajnik društva in navdušen zmajar. »Po dnevu in pol veselega in napornega spuščanja zmajev v Parco delle Cesane nasproti vetrovnega Urbina pa smo imeli čast doživeti nekaj prav posebnega: pravo Festo dell'Aquilone.«
Nič na svetu se ne more primerjati z urbinskim nebom, polnim pisanih zmajev.
Pretep med contradami
Festa dell'Aquilone v resnici sploh ni zmajski festival, ampak je palio, starodavni običaj, ritualiziran spopad, ki se je v stoletjih preoblikoval v kulturni dogodek. V Italiji takšnih dogodkov ne manjka; najbolj znane so divje konjske dirke v Sieni pa veslaška tekmovanja v Benetkah, dirke oslov v Parmi, metanje nožev v Scarperii, vlečenje vrvi, rokoborbe, metanje kamnov in še sto drugih najrazličnejših športnih tekmovanj.
»Dobri ljudje iz Urbina pa so si izbrali zmaje za vsakoletni ritualizirani pretep vseh proti vsem – oziroma natančneje pretep med contradami,« dodaja Iskrić. »Kot vsako staro mesto je tudi Urbino razdeljen na četrti, župnije, soseske – ki jim tu pravijo contrade. V času sporov z drugimi mesti so contrade stopile skupaj, v miru pa so se mlatile med seboj. Članu ene contrade, ki se je po pomoti znašel na ozemlju druge, se je hitro poslabšalo zdravje in celo skrajšala pričakovana življenjska doba.«
Med festivalom Urbino sestavlja deset contrad, vsaka s heraldično tinkturo. Urbinski palio – Festa dell'Aquilone – je torej ritualiziran pretep z zmaji. Sodobno ga organizirajo že devetinšestdeset let, kar je za zmajski festival izjemna starost, a je ljubezenska afera Urbina in zmajev veliko veliko starejša. »Festa se začne potihem; avgusta se contrade zaprejo vase in tedne od jutra do večera ne delajo drugega kot zmaje – male papirnate zmajčke pa tudi večje in bolj … nenavadne. Potem pa se prvo soboto v septembru contrade zberejo pri srednjeveški utrdbi nad Urbinom in palio se začne. Najprej z zmajsko dirko: vsak mora spustiti zmaja do konca vrvice in ga na predpisan način potegniti nazaj. Otroci imajo 50 metrov dolgo vrvico, ženske 100, moški pa 150 metrov. Kdor prvi prime zmaja, ki ga je potegnil nazaj dol, zmaga – njegovo ime pa je za vedno vklesano v zgodovino. A ta zmajska dirka je le ena od etap tekmovanja za veliko trofejo, Il grande trofeo Città di Urbino,« pripoveduje Saša Iskrić.
Drugi del urbinskega palia se dogaja v nedeljo popoldne na griču nasproti Urbina, kjer contrade pokažejo svoje orjaške dvo- in tridimenzionalne zmaje strogi in pravični žiriji. Ti zmaji so komajda zmaji; gre za bizarne, ogromne, čudaške skulpture, ki ne dajejo vtisa, da so se sposobne dvigniti s tal. Žirija ocenjuje lepoto zmajev, dolžino poleta in veličastnost v zraku. Nekateri poletijo, nekateri ne … A kakor koli so že fantastični ti veliki zmaji, tisto pravo čarovnijo Feste dell'Aquiloni vseeno naredijo majhni pisani zmajčki.
10 contrad sestavlja Urbino med festivalom.
Prav posebna gostija
»Nič na svetu se ne more primerjati z urbinskim nebom, polnim pisanih zmajev. Morda praznovanje Uttarayana v Indiji, a tisto je z bojnimi zmaji; njihov cilj je prerezati vrvico nasprotniku, ne pobarvati neba. Urbinci pa hočejo pobarvati svoje nebo. In to storijo na res spektakularen način. Ko zreš v ta povsem neverjetni prizor, polno nebo zmajev vseh mogočih barv – heraldičnih barv urbinskih contrad –, se vse prepozno zaveš, da si lačen …« še pove Saša.
Na topel nedeljski večer zato contrade privlečejo mize in klopi na osrednji trg pri vojvodski palači in pripravijo pravo italijansko gostijo za vse udeležence. Sredi renesančnih palač je gostija urbinskih contrad res nekaj posebnega. Vsi kontražani, odeti v svoje barve, se posedejo za dolge mize, skupaj, a ločeni, in proslavljajo uspešen zaključek še ene Feste dell'Aquilone. Jazzovska skupina igra standarde italijanskih kancon iz tridesetih, štiridesetih in petdesetih let, lazanja je nebeška, sladko vince teče. Res je posebna čast jesti in piti skupaj s contradami!
Ko so pospravili krožnike – kozarcev pač ne –, se je začela podelitev priznanj. Za najmanjšega zmaja, ki še leti. Za najboljšega mladega zmajarja, ki je najhitreje spustil zmajčka do konca vrvice in ga potegnil nazaj. Najboljša zmajarka, najboljši zmajar. Najbolj zagnana contrada. Posebno priznanje za ženske vseh contrad, ki jim je uspelo zbrati sredstva za nov mamograf! Najboljši dvodimenzionalni in najboljši tridimenzionalni zmaj. Nagrada raffaello za najlepšega zmaja gostujočih zmajarjev. In tako je šlo globoko v večer.
Potem je na oder stopil župan Urbina Maurizio Gambini z Il grande trofeo Città di Urbino. Vzel je zapečateno kuverto z imenom zmagovalne contrade, jo odprl in dramatično pomolčal. Potem pa: »È Hong Kong!«
Rumene majice so začele skakati, tuliti in noreti po trgu. Zmaga na festi je pač največja čast, contradi di Hong Kong pa je to uspelo že drugič zapovrstjo!
Ti zmaji so komajda zmaji; gre za bizarne, ogromne, čudaške skulpture, ki ne dajejo vtisa, da so se sposobne dvigniti s tal.