Sklad Ivana Krambergerja: Znani menedžer je otrok Slovenskih novic (FOTO)
Sedmi junij 1992 je eden najbolj tragičnih datumov, ki še dandanes ne gre iz glave. Na današnji dan pred 30 leti je bil namreč ubit dobrotnik Ivan Kramberger. Njegov umor še ni pojasnjen, še več, preiskava edinega političnega atentata v samostojni Sloveniji je bila čisto preveč površna. Tudi zato je Ivek (p)ostal največja žrtev slovenske tranzicije.
Na prvih predsedniških volitvah leta 1990 je dobil kar 18,8 odstotka glasov, dve leti pozneje bi jih gotovo še več. Najbrž je bil tudi zato potreben tisti strel, kdo ve. Zanimivo, da se Krambergerjevega pogreba 10. junija 1992 ni udeležil noben predstavnik države, razen Vitomirja Grosa ni bilo tam nikogar iz visoke politike. Ivekova vdova Marjeta je prek medijev še zaprosila ljudi, naj ne nosijo vencev in rož, naj raje nakažejo denar na sklad, namenjen novorojenčkom in porodnišnicam.
Tragedija je bila nepopisna: narod je namreč Iveka izjemno spoštoval!
Znal je obuditi dobroto v slovenskem človeku. Zaradi česar smo na Slovenskih novicah že v nekaj dneh po njegovi smrti sklenili, da bomo omenjeno Ivekovo poslanstvo nadaljevali s skladom, ki bo nosil njegovo ime. Ideja, da bo to Sklad Ivana Krambergerja, je kot prvemu na misel padla nekdanjemu Delovemu uredniku Titu Doberšku.
Klobuk dobrote
Bilo je 27. julija 1992, ko se je v uredništvu Slovenskih novic sestal upravni odbor in sprejel pravila Krambergerjevega sklada.
V upravnem odboru so sedeli vdova dobrotnika iz Negove Marjeta Kramberger, vsi trije dobrotnikovi predsedniški protikandidati, Milan Kučan, dr. Jože Pučnik, dr. Marko Demšar, nadškof dr. Alojzij Šuštar, prof. dr. Anton Trstenjak, mariborska županja Magda Tovornik, ravnateljica novomeške gimnazije Vasja Fujs, učiteljica iz Pirana Stasja Mehora, tajnica trboveljskega Rdečega križa Metka Škrbec, predsednik sodišča v Rakeku Tone Urbas, pediatrinja iz Celja dr. Jelena Benčina - Stepinšek, knjižničarka iz Radovljice Rezka Šubic, že omenjeni Tit Doberšek ter takrat glavni in odgovorni urednik Slovenskih novic Marjan Bauer. Prav slednji je ob ustanovitvi tudi zapisal: »Dobrota in dobrodelnost sta nesmrtni. To je na svoj neponovljivi način vedel tudi Ivan Kramberger. Konec koncev je težko in nečloveško iti mimo narobe obrnjenega klobuka dobrotnika iz Negove, klobuka, ki smo ga izbrali za simbol, grb sklada.«
Ki so ga ustanovili na željo številnih Slovencev ter ob soglasju Marjete Kramberger, da bi pomagali socialno, gmotno, zdravstveno ali kako drugače ogroženim državljanom Slovenije. Poleg človekoljubnega poslanstva je sklad vse odtlej tudi pomembna ustanova v spomin na Ivana Krambergerja.
Še pred uradno ustanovitvijo sklada je bil premierni prispevek v višini stotih tolarskih tisočakov tisti, ki ga je prispevala družina Šumanski iz Kopra. S prispevki, ki bi sledili, naj bi po prvotnih načrtih pomagali štirikrat na leto, torej vsake tri mesece. Pa se je izkazalo, da je bilo pomoči potrebnih še veliko več, ter da ste bili, bralke in bralci Slovenskih novic, pripravljeni precej pogosteje ponuditi roko v nesreči, kot pa so to sprva pričakovali snovatelji sklada.
Hvaležen bralkam in bralcem
Prva med vsemi je pomoč prejela družina Živkovič iz Haloz. Mati Dragica nam je tedaj opisala žalostno zgodbo o boju za vsakdanji kruh in za svojo streho nad glavo. Dokler sta bila zaposlena, sta se z možem Mišem še nekako znašla. Potem pa na lepem ni šlo več. Na mrtvi točki je obstala tudi njihova novogradnja. Bili so brez kuhinje, kopalnice, otroške sobe … Kot strela z jasnega je Živkovičeve presenetil prispevek Krambergerjevega sklada v višini 300.000 tolarjev in gradnja se je lahko že spet nadaljevala. »Še danes smo vam neizmerno hvaležni! Bili so to res težki časi, pomoč iz Krambergerjevega sklada pa nam je takrat ob pravem času tako zelo pomagala, da smo danes dobro, da so otroci že zaključili šolo in imajo svoje službe in družine, kdo ve, kaj bi se takrat zgodilo, če ne bi bilo te vaše pomoči, kdo ve, če bi bila midva z Mišem danes res tako srečna babica in dedek treh vnučkov, kot sva?«
Januarja 1993 je Krambergerjev sklad zbiral denar tudi za petinpolletnega Denisa Poštraka iz Zavrha v Slovenskih goricah. Bil je hudo bolan in imel srčno napako. Mami Jelki so povedali, da je približno 25 odstotkov možnosti, da otrok operativnega posega ne preživi. Po drugi strani pa bi Denisa tako rekoč rutinsko operirali v Lozani v Švici. Tudi slovenski strokovnjaki so podprli starše, naj odpotujejo v tujino, potem pa se je zataknilo pri denarju. Vendar le do trenutka, ko so se Slovenke in Slovenci prek Krambergerjevega sklada že spet izkazali: Denisu so pet dni pred šestim rojstnim dnem v Švici rešili življenje.
Lahko rečemo, da je Denis Poštrak – otrok Slovenskih novic! Nikoli ni pozabil na pomoč, ki mu je rešila življenje. »Tega, kar so zame takrat storili Slovenci, v največji meri pa Slovenske novice, ne bom pozabil! Čeprav sem bil še otrok in nisem vedel, kaj natančno se dogaja okoli mene, me opominjajo številni časopisni članki, v katerih so novinarji Slovenskih novic vse podrobno popisali. Zaradi česar tudi vem, zakaj se me je oprijel vzdevek, da sem otrok Slovenskih novic: bil sem namreč eden prvih, če ne čisto prvi, ki ste mi do operacije na odprtem srcu pomagali s pomočjo denarja, zbranega v Krambergerjevem skladu,« je docela prepričan Denis, ki bo 16. avgusta dopolnil 35 let.
Otrok Slovenskih novic je postal medtem ne le znan slovenski producent, temveč tudi scenarist, organizator, ustanovitelj koncertno-televizijskega projekta Moč glasbe nas združuje, PR- in booking menedžer, pevec, DJ, zbiratelj, glasbeni poznavalec, ni, da ni. Prvi otrok, za čigar zdravje ste množično prispevali tudi vi, drage novičarke in novičarji, česar, kot je že večkrat tudi sam podčrtal, ne bo zares nikoli pozabil, življenje prav zaradi vas zajema z največjo možno žlico!
Darujejo tisti, ki nimajo
Trideset let pozneje Krambergerjev sklad v Slovenskih novicah ni nič manj prisoten. Naša družba se še dolgo ne bo znebila socialnih in zdravstvenih tegob, vseh mogočih stisk. Vendar pa se hiša, ki je pogorela do tal, ne bi nikdar tako hitro obnovila in tudi otrok ali najstnik ne bi mogel nikdar do pregrešno dragega zdravljenja, če ne bi obstajali prav vi, ki ste v vseh teh letih v Krambergerjev sklad donirali že 832.287 evrov!
Skoraj neverjetno je, da so Slovenske novice pridobile na svojo stran že toliko bralk in bralcev, ki so bili pripravljeni odšteti iz svojega žepa in pomagali do danes že 354-krat. To pomeni, da je v povprečju vsak, ki smo mu pomagali s Krambergerjevim skladom, prejel 2351 evrov, to pomeni, da so bralci Slovenskih novic za pomoč potrebnim vsako leto namenili v povprečju skoraj 30.000 evrov (2500 evrov na mesec).
Tega, kar so zame takrat storili Slovenci, v največji meri pa Slovenske novice, ne bom pozabil!
Spomnili smo se besed odgovornega urednika Bojana Budje, ki je dejal, da takšne humanitarne akcije »rišejo ljudem nasmeh na obraz, vračajo ponos in dostojanstvo«, po drugi strani pa opaža, kar je dejansko slovenska posebnost, še posebno kadar gre za anonimizirano dobrodelnost, »da se najbolj odzivajo pravzaprav tisti iz najšibkejših slojev, ki darujejo potem tistim, ki imajo prav tako premalo oziroma še manj«.
Sklad Ivana Krambergerja je bil ustanovljen, da bi pomagali gmotno, zdravstveno in kako drugače ogroženim državljanom. V treh desetletjih je postal najlepši sinonim za slovensko dobrodelnost. Ta je dejansko neizmerna!
832.287 evrov ste že donirali bralke in bralci.
Pa še to: Slovenske novice so nazadnje aktivirale Krambergerjev sklad, ko je šlo za nakup nujne medicinske opreme za bolnišnico v Lvovu. Med rusko agresijo Lvov sicer doslej ni utrpel večje škode, se je pa v to mesto zateklo ogromno lažje ali huje ranjenih predvsem iz drugih delov napadene Ukrajine, zato je tamkajšnje zdravstveno osebje ves ta čas pod hudim pomanjkanjem specialistične opreme in drugega bolnišničnega materiala. Seveda je bil odziv naših bralk in bralcev tudi v tem primeru odličen, to pa je brez dvoma rešilo marsikatero življenje, preprečilo hujše poškodbe in olajšalo rehabilitacijo.
