Znani Slovenec zgrožen nad kupi pločevink ob reki Savi: Kaj je narobe z nami?
Aktivist in prostovoljec Ahmed Pašić je pred dnevi organiziral čistilno akcijo z namenom očistiti levi breg Save na Slovenskem Javorniku.
Čeprav je deževalo, se je količina odpadkov v vrečah vztrajno večala, je na svojem profilu na facebooku pojasnil humanist. Na približno kilometru terena so našli vse od plastenk, vrečk cigaretnih škatlic, ogorkov, hrane, steklenic, oblek, obutve, polomljenih stolov, škatel, zračnic, avtomobilskih gum, veliko vrečk s pasjimi iztrebki do kablov, avtomobilskih delov itn. Največ pa je bilo pločevink, ki so bile po besedah Pasića povsod: »Na majhnem območju smo našli najmanj pet večjih kupov piksen in kaže, da posadka svoje pustolovščine zaključi z metanjem pločevink v naravo.«
Narava bo preživela, bo preživela tudi človeška vrsta?
Pasić je s skupino območje očistil v štirih urah, nabrali pa so toliko smeti, da so bili vsi presunjeni. Ob tem se je Pasić objavil svoje razmišljanje:
»Kam plujemo kot družba? Kaj je narobe z nami, ki se imamo za najinteligentnejša bitja na Zemlji? Čemu toliko embalaže za majhne ali enostavne proizvode? Res potrebujemo toliko plastike?
Tole ni problem samo Slovenskega Javornika, tole je problem celotne človeške družbe, ki s svojim nenormalnim potrošništvom proizvaja vedno več embalaže, ki jo potem neodgovorni kupci vržejo v naravo.
Nekaj predlogov za vse nas:
– Še iz otroštva se spomnim, kako malo embalaže se je včasih uporabljalo pri pakiranju, se pravi, da se. Samo v razmislek vsem tistim, ki danes proizvajajo in prodajajo, zlasti pri prodaji sadja in zelenjave.
– Koncept ponovne uporabe se vedno bolj uveljavlja, kar zmanjšuje tudi uporabo plastične embalaže.
– Pasje iztrebke se da v vrečko in ta se potem odvrže v koš za te namene. Če jih ni, jih lahko lastniki odvržejo tudi v koše za mešane komunalne odpadke.
– Mogoče ne bi bilo slabo razmisliti o postavitvi piksomatov, kamor bi se lahko v zameno za denar odvrglo pločevinke, ki bi šle potem naprej v reciklažo.
Narava bo preživela naše onesnaževanje in arogantni, čudni odnos do okolja, ki nam zagotavlja pogoje za življenje.
Vprašanje pa je, ali ga bo na dolgi rok preživela tudi človeška vrsta.«
