Znanilec zgodnjega poletja

Kljub dežju in hladu v zadnjih tednih marsikje po Sloveniji že cveti črni bezeg. Ta drevesna ali bolje grmovnata rastlinska vrsta se običajno hitro odzove na temperaturne razmere. Letos je v osrednji Sloveniji zaradi izjemno toplega vremena olistal nadpovprečno zgodaj, že v zadnji tretjini marca. Kljub zelo zgodnjemu začetku fenološkega razvoja v letošnjem letu, ki je spominjal na leto 2014, ko smo v dolgoletnem nizu fenoloških opazovanj pri številnih rastlinah zabeležili najbolj zgodnje datume nastopov fenoloških faz, sta deževen in hladen april in maj ustavila razvoj. V osrednjem delu Slovenije smo tako prve cvetove lahko opazili v zelo povprečnem času, v sredini druge dekade maja, kar je le dan ali dva pred dolgoletnim povprečjem.

Dolgoletni podatki o začetku cvetenja črnega bezga kažejo, da to postaja zgodnejše. V povprečju danes zacveti skoraj 20 dni prej kot v začetku sedemdesetih let. Trend zgodnejšega cvetenja je postal opazen po letu 1990, zlasti pa po letu 2000, odkar se kar vrstijo nadpovprečno topla leta. Na začetek cvetenja črnega bezga močno vpliva tudi nadmorska višina. Podatki fenološkega monitoringa Arso kažejo, da v Sloveniji cvetenje bezga na vsakih 100 višinskih metrov zaostaja v povprečju za štiri dni. Na območjih z zelo strmim in razgibanim reliefom so lahko višinski gradienti tudi večji, medtem ko v širokih dolinah in na ravninah vpliv nadmorske višine ni tako izrazit. Vsaj 10 dni bolj zgoden je na obalnem območju in na Goriškem.

Preveč vlažna tla krompirju ne ugajajo, ker ga lahko prizadenejo bolezni. FOTO: Guliver/Getty Images

Tudi krompir cveti

Krompir (Solanum tuberosum L.), ki spada v družino razhudnikovk, je v naših pridelovalnih razmerah enoletna zelnata gomoljnica. Gojimo ga na prostem v gredicah ali na njivah. V Sloveniji je krompir že dolgo pomembna poljščina. Skorajda ni kraja, kjer ga ne bi sadili. Površina, zasajena s krompirjem, se v zadnjih letih manjša: prvič od leta 1991 je bila v letu 2018 spet manjša od 3000 hektarjev. Kljub zmanjšanju površin pa se količina pridelka na enoto površine zaradi izboljšane tehnologije povečuje.

Krompir je toplotno manj zahtevna rastlina, kali že pri temperaturi od 4 do 5 °C. V času oblikovanja gomoljev je optimalna temperatura od 18 do 20 °C. Temperatura od 20 do 25 °C je najprimernejša za fotosintezo, ki se močno zmanjša nad 30 °C. Krompir najbolje uspeva na območjih, kjer je letno od 700 do 800 mm padavin. Dobro razviti krompirjev nasad v polni rasti porabi od 25 do 30 litrov vode na kvadratni meter površine na teden, kar je okvirno 120 litrov vode na mesec. Letos je vreme z obilo vlage povzročilo intenzivno rast krompirjevih rastlin. V Vipavski dolini zgodnji krompir začenja cveteti, poznejši pa je v fazi sklepanja vrst. Preveč vlažna tla mu ne ugajajo, ker ga lahko prizadenejo bolezni. Vlažno in relativno toplo vreme daje izjemno ugodne razmere za širitev krompirjeve plesni. Pozneje sajeni posevki poznih sort še niso sklenili vrst, zato je pri njih nevarnost pojava krompirjeve plesni nekoliko manjša. V višjih legah, kjer so noči še hladnejše in je krompir komaj vzkalil, nevarnosti za širitev plesni še ni. Obilica padavin in razmočena topla tla so ugodne za razvoj bakterijskih bolezni krompirja.

Mokre bili

Travniki kličejo po košnji. Ob epizodah lepega in toplega vremena so zabrnele kosilnice na vrtovih in travnikih. Nekaterim je uspelo na hitro zbalirati travo, marsikje kakovost krme ne bo optimalna, ker bo košnja prepozna. Pod težo dežja so polegla žitna polja, teh je bilo v letu 2018 okrog 96.000 hektarjev. Na poljih posevki pšenice ponekod že prehajajo v fazo cvetenja, kar je v veliki meri odvisno sorte in časa setve. To je tudi obdobje, ko je velika verjetnost okužb z boleznimi klasa. Ob napovedanih padavinah se bo nevarnost okužb še povečala.