Znano, katere kraje je zajela pozeba; vremenoslovec Šter o tem, kaj nas čaka v torek
Velik del Slovenije, razen Primorske, so minulo noč zajele temperature pod ničlo. Večina sadjarjev je zelo dobro pripravila sadno drevje na prodor hladnega zraka. Nekaj poškodb na plodičih bo, kolikšna bo škoda, pa se bo pokazalo pozneje, je v prvi oceni za STA dejala Metka Hudina iz Strokovnega sadjarskega društva Slovenije.
Potem ko je mrzel polarni zrak v nedeljo zajel naše kraje, so se temperature minulo noč povsod razen na Goriškem in Obali spustile pod ledišče.
Najbolj mrzlo je bilo davi tik po sončnem vzhodu, med 6.30 in 7. uro, in sicer v pasu jasnine od Gorenjske do Bele krajine, je za STA povedal dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Blaž Šter.
Najnižje temperature so izmerili na mraziščih Notranjske, nekje do minus sedem, minus osem stopinj Celzija, pa tudi v nekaterih alpskih dolinah, denimo na Jezerskem. Drugod so bile temperature v glavnem nekaj stopinj pod lediščem, je povedal Šter.
Po nižinah osrednje Slovenije so davi izmerili od minus dve do minus štiri stopinje, na Dolenjskem se je v bolj mraziščnih legah ohladilo do minus šest stopinj, v Beli krajini pa do okoli minus tri, minus štiri stopinje Celzija.
Manj mrzlo je bilo na severovzhodu Slovenije, kjer je bilo tudi nekaj oblačnosti. Tam je bila temperatura od nič do minus tri stopinje. Prav tako je bilo oblačno in še z nekaj burje na Primorskem, tako da temperature tudi tam niso bile tako nizke. Po podatkih Arsa so bile na Primorskem najnižje temperature od dve do štiri stopinje Celzija nad ničlo.
Kaj nas čaka jutri?
Razmeroma hladni jutri bosta tudi torkovo in sredino, vendar predvidoma ne tako izrazito hladni kot današnje, razen na Primorskem, kjer naj bi bilo v torek zjutraj hladneje kot davi. Tam so se sicer po mili zimi in nekoliko zgodnejšem cvetenju sadnega drevja s prvo pozebo letos soočili že v marcu.
Večina sadjarjev se je dobro pripravila na nizke temperature
Teoretično lahko vse temperature pod minus eno stopinjo Celzija pri cvetočih rastlinah in minus eno in pol stopinje pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev sadnega drevja oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju, je minule dni opozorila kmetijska stroka, ki je pridelovalcem svetovala več zaščitnih ukrepov varovanja pred pozebo.
»Danes so bile temperature od minus dve do minus štiri stopinje Celzija in večina sadjarjev je zelo dobro pripravila sadna drevesa na te nizke temperature. Vsaj dva dni pred napovedano pozebo so rastline poškropili z aminokislinami in algami in jih tako pripravili na to stresno situacijo, ki je bila danes zjutraj. Tisti, ki imajo možnost, so oroševali,« je STA povedala Metka Hudina.
»Računamo, da kakšne poškodbe na plodičih bodo, verjetno pa ne bo tako hudo, kot je bilo v letih 2016, 2017. In trenutne temperature seveda še ne pomenijo, da bi prišlo do katastrofe, do 90-odstotne pozebe. Tega na srečo ne bo. Ne vemo pa, kaj nas čaka jutri. Napoved je ugodnejša od današnjega jutra, tako da računamo, da tudi jutri zjutraj nekako uidemo najhujšemu,« je dejala Hudinova.
Postregla je s podatkom, da če temperatura minus 3,8 stopinje traja pol ure, to lahko povzroči 90-odstotno škodo, če prej ne bi nič naredili.
Škoda pri breskvi, češnji in hruški
»Škodo pričakujemo pri vseh sadnih vrstah. Kako velika bo, pa je odvisno od sadne vrste in razvojnega stadija,« pa je za STA dodala specialistka za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence. Medtem ko je pridelek marelic pobrala že pozeba med 18. in 20. marcem, so zdajšnje nizke temperature povzročile veliko škodo pri breskvi in češnji, tudi hruški, je ocenila.
Škoda se ta trenutek še ne vidi, prvo grobo oceno bodo lahko strokovnjaki dali čez dan ali dva, natančnejša škoda pa bo pri koščičarjih znana pri debelini, ki je malo manjša od lešnika, ko začnejo plodovi odpadati, pri jablani in hruški pa šele pri junijskem trebljenju, je pojasnila.
Pri pokritih nasadih jagod večjega izpada ne pričakuje. Je pa izpad pridelka pričakovati pri ribezu, za borovnice je še prezgodaj napovedovati morebitno škodo, pri malinah pa se vidijo pozebli listki, kar pa po navadi pomeni, da so nizke temperature odnesle prvi pridelek, je še povedala strokovnjakinja za sadjarstvo, ki deluje na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
Zelo brani članki v zadnjih tednih:
