Znano, koliko bi bolnika v Sloveniji stala pomoč pri končanju življenja
Na posvetovalnem referendumu 9. junija bomo volivci odločali tudi o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zagovorniki izpostavljajo pravico do dostojanstvene smrti tistih, ki neznosno trpijo, nasprotniki pa se sklicujejo na ustavno načelo nedotakljivosti življenja.
Preverili smo, koliko bi stala pomoč pri končanju življenja na bolnika. Soavtor predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja Andrej Pleterski pojasnjuje, da zakon v »prvi vrsti podpira pomoč pri končanju življenja, pri čemer je pacient tisti, ki sam aktivno bodisi zaužije smrtonosno učinkovino ali sproži črpalko, ki vnese učinkovino v njegovo žilo. Obstaja tudi izjema, ko pacient iz objektivnih razlogov, ki jih presodi komisija, sam ne more izpeljati samousmrtitve, zato se konec življenja izpelje v obliki evtanazije, torej ko smrtonosno učinkovino vnese nekdo drug, ne pacient sam.«
Pleterski ocenjuje, da bo za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v Sloveniji zaprosilo od 30 do 50 ljudi letno.
Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) bi bilajavnozdravstvena storitev in zato za bolnike brezplačna.
Izračun stroškov uvedbe zakona je obvezna sestavina predloga zakona, zato so avtorji predloga zakona predstavili okvirni cenik.
Pleterski pri tem poudarja, da gre za okvirni izračun stroškov, ki je bil narejen pred tremi leti, cene pa so se do danes zagotovo spremenile.
Stroški dela so bili pred tremi leti ocenjeni na 1087,8 evra oziroma 28 ur po 38,85 evra na uro, v to pa je vključeno:
• lečeči zdravnik in sodelavci 11 ur;
• neodvisni lečeči zdravnik 3 ure;
• psihiater 6 ur;
• neobvezni drugi posvetovalni zdravniki (povprečje) 3 ure;
• delo članov delovne skupine 5 ur.
Bolnik bi pri pomoči pri končanju življenja prejel še smrtonosni odmerek, ki je bil pred tremi leti ocenjen na 455 evrov. V tej ceni so vštete infuzijska raztopina, antiemetik, natrijev pentobarbital in drugi zdravstveni materiali.
K skupni ceni učinkovine in stroškov dela (1542,25 evra) bi bilo treba prišteti še stroške notarja. Po besedah Pleterskega gre za novo storitev, ki še ni bila predvidena v predlogu zakona, stroške pa bo določila Notarska zbornica Slovenije.
