S CEPIVOM ZAŠČITENI DLJE OD ŠESTIH MESECEV
Cepljenje s tretjim odmerkom še pred jesenjo? Nijz odgovarja (VIDEO)
Kako bodo prebolevniki dokazovali na meji, da so polno cepljeni?
Odpri galerijo
Testiranje na novi koronavirus. FOTO: Blaž Samec
V torek je bilo opravljenih 4.469 PCR-testov, od tega jih je bilo 532 pozitivnih, kar pomeni, da je bil delež pozitivnih 11,9 odstotka. S hitrimi testi so testirali 28.264 ljudi (podatka o pozitivnih ni). Število aktivnih primerov je upadlo na 6.673.
Po zadnjih podatkih se v bolnišnicah zdravi 368 bolnikov s covidom 19, 15 manj kot dan pred tem. Zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego potrebuje 110 bolnikov. V torek je umrlo pet bolnikov s covidom 19.
Država se še vedno nahaja v rumeni fazi. Vlada se bo popoldne sestala na redni seji, na kateri bo predvidoma podaljšala veljavne ukrepe za zamejitev epidemije covida 19. Večjih sprememb ni pričakovati.
Na novinarski konferenci o aktualnem stanju epidemije so sodelovali namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nijz Nuška Čakš Jager, nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nijz Marta Grgič Vitek in direktor Zdravstvenega doma Bled Leopold Zonik.
Nuška Čakš Jager je uvodoma dejala, da se razmere v svetu povsod izboljšujejo, razen v Indiji. O pojavu britanske različice sars-cov-2 poročajo iz 137 držav, 84 držav o pojavu južnoafriške različice, 47 o brazilski različici in 49 o indijski.
V Evropi je bilo do včeraj 32,386.535 pozitivnih primerov, od tega 713.938 smrti. V večini držav EU trend okužb upada, pozitiven je le še na Danskem, Irskem in Malti ter v Latviji in Litvi. Le dve državi sta poročali o povečanju števila sprejemov v bolnišnice zaradi covida 19. Najvišja stopnja testiranja je na Cipru, v Avstriji, Grčiji, Češki in Sloveniji.
V Sloveniji se 14-dnevno povprečje (312) približuje evropskemu, ki je 277. V Sloveniji je največji viri okužb domače okolje. Trenutno je trend povečanja okužb med mladimi med 15 in 24 leti.
V domovih za starejše (DSO) je situacija spodbudna, prišlo je le do enega manjšega izbruha okužb v enem DSO (14 okužb v zadnjem tednu). Težjih oblik obolenja ni bilo, večinoma gre za cepljene ali delno cepljene osebe, nekatere primere pa se še preiskuje. Med oskrbovanci DSO ni bila zabeležena nobena smrt v povezavi z novim koronavirusom.
V šolah tudi ni bistvenih sprememb, a Čakš Jagrova šole prosi, naj upoštevajo navodila Nijz. Nekateri ravnatelji so opozorili, da starši v šolo pošiljajo bolne otroke.
Dodala je, da je v oblikovanju enoten strokovni klicni center za iskanje kontaktov. Sodelovali bodo obstoječi centri, ki zdaj izvajajo anketiranje, epidemiologi in tudi študentje medicine. Struktura je vzpostavljena, točen datum ni znan.
Marta Grgič Vitek je dejala, da je skupina nad 70 let relativno dobro precepljena, najbolje med 70 in 74 leti, kjer naj bi v kratkem dosegli želeno 70-odstotno precepljenost. Tudi pri 60 letnikih je odstotek okoli 50-odstoten, medtem ko Grgič Vitkova priznava, da bi bilo treba cepljenost pri 50-letnikih še zvišati. V vseh regijah je cepljena najmanj četrtina prebivalcev.
Raziskave so dokazale, da je za prebolevnike zadostna ena sama doza cepiva (in oseba je takoj zaščitena za naslednjih šest mesecev). Če je minilo več kot osem mesecev od začetka bolezni ali če je posameznik imunsko kompromitiran, oseba prejme polno cepljenje. Kdor je zbolel po prvem odmerku, naj drugi odmerek prejme znotraj šestih mesecev po začetku bolezni.
Če bi se radi cepili prej, pokličite cepilni center, svetuje Grgič Vitkova.
Pri Janssnu so lahko prebolevniki cepljeni, a če oseba zboli po cepljenju, ji ni treba prejeti še enega odmerka.
Pri tistih, ki so bili cepljenji v začetku leta, se bo sredi poletja izteklo obdobje šestih mesecev, ko naj bi bili polno zaščiteni. Za zdaj sta še vedno priporočena samo po dva odmerka cepiva (za cepiva, ki imajo dva odmerka). Tretji odmerek še ni nikjer priporočen in pred jesenjo verjetno ne bo, a kot poudarja Grgič Vitkova, bo treba čas zaščite skoraj gotovo podaljšati. Kot dodaja, si predstavlja, da bo digitalno zeleno potrdilo navajalo daljši čas zaščitenosti, kot je šest mesecev.
V cepilnih centrih v povprečju cepijo na dan okoli šest tisoč oseb, v maju pa sta izstopala dva datuma, ko so v enem dnevu precepili več kot 27 tisoč oseb, kar bi za nemške razmere pomenilo milijon prebivalcev.
Strokovno priporočilo je, da je prebolevnik enkrat cepljen, zato potrebuje na meji dve potrdili – za prebolevnost in cepljenje, a dokler to ne bo napisano v odloku, to ni uradno. A po zagotovilih Grgič Vitkove se bo to v kratkem uredilo.
O tem se še niso pogovarjali, a bo treba pripraviti priporočila takoj, ko bo cepivo odobreno, je dejala Grgič Vitkova. Treba bo določiti, ali bodo cepljeni prednostno ali po datumu prijave, saj kot pravi, je cepiva več, kot ga je bilo, a še vedno ne dovolj za vse.
Splošna bolnišnica Izola skladno s strategijo ministrstva za zdravje o zapiranju covidnih bolnišnic od ponedeljka ni več covidna bolnišnica. Od tega dne v Izoli ne sprejemajo več covidnih bolnikov, z današnjim dnem pa nimajo več hospitaliziranih bolnikov s covidom 19, so sporočili iz bolnišnice.
Za covidne bolnike iz regije, ki jo oskrbuje izolska bolnišnica, bo v nadaljevanju skrbela Splošna bolnišnica Nova Gorica.
Izolska bolnišnica je tako kot ostale bolnišnice po državi zaradi poslabšanja epidemioloških razmer ponovno začela sprejemati bolnike s covidomv19 konec marca.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je že pred dobrim tednom napovedal možnost zmanjševanja števila postelj za covidne bolnike in verjetno tudi števila covidnih bolnišnic. Tako bodo lahko okrepile ostale programe v bolnišnicah.
Po zadnjih podatkih se v bolnišnicah zdravi 368 bolnikov s covidom 19, 15 manj kot dan pred tem. Zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego potrebuje 110 bolnikov. V torek je umrlo pet bolnikov s covidom 19.
Država se še vedno nahaja v rumeni fazi. Vlada se bo popoldne sestala na redni seji, na kateri bo predvidoma podaljšala veljavne ukrepe za zamejitev epidemije covida 19. Večjih sprememb ni pričakovati.
Na novinarski konferenci o aktualnem stanju epidemije so sodelovali namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nijz Nuška Čakš Jager, nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nijz Marta Grgič Vitek in direktor Zdravstvenega doma Bled Leopold Zonik.
Kako je po svetu?
Nuška Čakš Jager je uvodoma dejala, da se razmere v svetu povsod izboljšujejo, razen v Indiji. O pojavu britanske različice sars-cov-2 poročajo iz 137 držav, 84 držav o pojavu južnoafriške različice, 47 o brazilski različici in 49 o indijski.
V Evropi je bilo do včeraj 32,386.535 pozitivnih primerov, od tega 713.938 smrti. V večini držav EU trend okužb upada, pozitiven je le še na Danskem, Irskem in Malti ter v Latviji in Litvi. Le dve državi sta poročali o povečanju števila sprejemov v bolnišnice zaradi covida 19. Najvišja stopnja testiranja je na Cipru, v Avstriji, Grčiji, Češki in Sloveniji.
V Sloveniji vir okužb predvsem domače okolje
V Sloveniji se 14-dnevno povprečje (312) približuje evropskemu, ki je 277. V Sloveniji je največji viri okužb domače okolje. Trenutno je trend povečanja okužb med mladimi med 15 in 24 leti.
V domovih za starejše (DSO) je situacija spodbudna, prišlo je le do enega manjšega izbruha okužb v enem DSO (14 okužb v zadnjem tednu). Težjih oblik obolenja ni bilo, večinoma gre za cepljene ali delno cepljene osebe, nekatere primere pa se še preiskuje. Med oskrbovanci DSO ni bila zabeležena nobena smrt v povezavi z novim koronavirusom.
V šolah tudi ni bistvenih sprememb, a Čakš Jagrova šole prosi, naj upoštevajo navodila Nijz. Nekateri ravnatelji so opozorili, da starši v šolo pošiljajo bolne otroke.
Dodala je, da je v oblikovanju enoten strokovni klicni center za iskanje kontaktov. Sodelovali bodo obstoječi centri, ki zdaj izvajajo anketiranje, epidemiologi in tudi študentje medicine. Struktura je vzpostavljena, točen datum ni znan.
Kako zadovoljni so s precepljenostjo?
Marta Grgič Vitek je dejala, da je skupina nad 70 let relativno dobro precepljena, najbolje med 70 in 74 leti, kjer naj bi v kratkem dosegli želeno 70-odstotno precepljenost. Tudi pri 60 letnikih je odstotek okoli 50-odstoten, medtem ko Grgič Vitkova priznava, da bi bilo treba cepljenost pri 50-letnikih še zvišati. V vseh regijah je cepljena najmanj četrtina prebivalcev.
Cepljenje oseb, ki so prebolele covid 19
Raziskave so dokazale, da je za prebolevnike zadostna ena sama doza cepiva (in oseba je takoj zaščitena za naslednjih šest mesecev). Če je minilo več kot osem mesecev od začetka bolezni ali če je posameznik imunsko kompromitiran, oseba prejme polno cepljenje. Kdor je zbolel po prvem odmerku, naj drugi odmerek prejme znotraj šestih mesecev po začetku bolezni.
Če bi se radi cepili prej, pokličite cepilni center, svetuje Grgič Vitkova.
Pri Janssnu so lahko prebolevniki cepljeni, a če oseba zboli po cepljenju, ji ni treba prejeti še enega odmerka.
Kako je s tretjim odmerkom?
Pri tistih, ki so bili cepljenji v začetku leta, se bo sredi poletja izteklo obdobje šestih mesecev, ko naj bi bili polno zaščiteni. Za zdaj sta še vedno priporočena samo po dva odmerka cepiva (za cepiva, ki imajo dva odmerka). Tretji odmerek še ni nikjer priporočen in pred jesenjo verjetno ne bo, a kot poudarja Grgič Vitkova, bo treba čas zaščite skoraj gotovo podaljšati. Kot dodaja, si predstavlja, da bo digitalno zeleno potrdilo navajalo daljši čas zaščitenosti, kot je šest mesecev.
V cepilnih centrih v povprečju cepijo na dan okoli šest tisoč oseb, v maju pa sta izstopala dva datuma, ko so v enem dnevu precepili več kot 27 tisoč oseb, kar bi za nemške razmere pomenilo milijon prebivalcev.
Kako bodo prebolevniki dokazovali na meji, da so polno cepljeni?
Strokovno priporočilo je, da je prebolevnik enkrat cepljen, zato potrebuje na meji dve potrdili – za prebolevnost in cepljenje, a dokler to ne bo napisano v odloku, to ni uradno. A po zagotovilih Grgič Vitkove se bo to v kratkem uredilo.
Kdaj se bo začelo cepljenje najstnikov?
O tem se še niso pogovarjali, a bo treba pripraviti priporočila takoj, ko bo cepivo odobreno, je dejala Grgič Vitkova. Treba bo določiti, ali bodo cepljeni prednostno ali po datumu prijave, saj kot pravi, je cepiva več, kot ga je bilo, a še vedno ne dovolj za vse.
Izolska bolnišnica nima več covidnih bolnikov
Splošna bolnišnica Izola skladno s strategijo ministrstva za zdravje o zapiranju covidnih bolnišnic od ponedeljka ni več covidna bolnišnica. Od tega dne v Izoli ne sprejemajo več covidnih bolnikov, z današnjim dnem pa nimajo več hospitaliziranih bolnikov s covidom 19, so sporočili iz bolnišnice.
Za covidne bolnike iz regije, ki jo oskrbuje izolska bolnišnica, bo v nadaljevanju skrbela Splošna bolnišnica Nova Gorica.
Izolska bolnišnica je tako kot ostale bolnišnice po državi zaradi poslabšanja epidemioloških razmer ponovno začela sprejemati bolnike s covidomv19 konec marca.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je že pred dobrim tednom napovedal možnost zmanjševanja števila postelj za covidne bolnike in verjetno tudi števila covidnih bolnišnic. Tako bodo lahko okrepile ostale programe v bolnišnicah.
